ZGIBANKA

Metod Zakotnik se je rodil 11. maja 1958 v Kranju in je član Društva paraplegikov Gorenjske. Leta 1994 si je pri padcu z višine poškodoval hrbtenjačo in postal paraplegik. Pred poškodbo je bil komercialist.
Z likovno umetnostjo se je spoznaval ob risanju novoletnih voščilnic. Za eno od njih je na razpisu Zveze paraplegikov Slovenije dobil nagrado. In ker je hotel svoje likovno znanje izboljšati, je začel obiskovati likovne delavnice, ki jih je že takrat pripravljala Zveza. Metod Zakotnik od 1. januarja 2013 vodi kulturno dejavnost pri Zvezi paraplegikov Slovenije.
Prvi mentor, ki je začel oblikovati Zakotnikovo slikarsko pot je bil Mladen Stropnik, zdaj pa se likovno izobražuje pod mentorskim vodstvom Rassa Causeviga in Jožeta Potokarja.

»Morda je doba slikovitega razvoja tehnike in nenehnih sprememb v kateri živimo, kriva, da ljudje vedno bolj iščejo svoj notranji mir v naravi, v duhovnem svetu, kulturi in pogosto tudi v njeni hčeri – umetnosti. V takem ozračju raste tudi število ljubiteljskih umetnikov, ki jih k delu spodbuja spoznanje, da je komaj katera dejavnost tako sproščujoča kot je ravno likovna. To je spoznanje, ko človek v sliko, kip, grafiko itd., položi vse tisto kar ga vznemirja in teži, zraven pa izrazi tudi svoje predstave o svetu, življenju in o sebi. Takšna se nam kažejo tudi dela Metoda Zakotnika, ki sta mu slikarstvo in grafika po poškodbi postali življenjska opora in izziv.

Grafike v suhi igli nam Metoda Zakotnika predstavljajo motivno in oblikovno navezano na staro predstavo o svetu kompozicije, kakršne je grafik uporabil pri upodabljanju motivov iz svoje bližnje okolice. Povsem drugačen, lahkoten in sproščen videz pa kaže Zakotnikov ženski akt. Mehko potekajoča linija telesa izraža slikarjevo čustveno poudarjen odnos do motiva. To novo razmerje do predmeta se v akvarelih še stopnjuje. Obris, ki v sliki zaznamuje mejo med posameznimi predmeti počasi izgublja ostrino, njegovo mesto prevzame barvna lisa, ki poveže slikani predmetni svet v subtilno občuteno celoto.

Nekatere njegove krajine se ne morejo takoj odreči obrisni črti, ki oklepa izbrani motiv iz narave, toda že v naslednji sliki je podoben motiv potopljen v sončni svetlobi. Svetlobi, ki je navadno raztresena po celotni ploskvi, dobiva bolj kontrasten značaj, ob njem pa raste tudi notranja napetost v sliki. Zakotnikove slikarske dosežke bi lahko razdelili v več stopenj. Te se gibljejo od manj osebno poudarjenih grafičnih začetkov do kar lirično občutenega dekliškega akta, od razpoloženjske krajine, do impresivno obarvanega tihožitja, od dematerializirane in optično razkrojene krajine, do zadnje faze, ko oblike povsem zamenja barva in se predmetnost v sliki spreminja v abstrakcijo,« je likovno delo Metoda Zakotnika ocenil umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin.
Največji uspeh, ki ga je Metod Zakotnik v razmeroma kratki slikarski karieri dosegel je Zlata paleta, ki jo je že leta 2006 prejel za grafične dosežke.