ZGIBANKA

Damjan Rogelj se je s poškodovano hrbtenjačo rodil 28. maja 1971 v mestu Hilden v Nemčiji, kjer so živeli njegovi starši. Po njegovem rojstvu se je z družino vrnil v Slovenijo in živi na Viru pri Stični. Osnovno šolo je obiskoval v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, nato pa se izšolal za upravnega tehnika. Kot spreten risar je tudi ob pobudi staršev začel vzneseno posvečati svoj čas slikanju ter se tako podal na raziskovalno pot likovnega ustvarjalca. Razmah obzorij v tehnični širini je poiskal tudi na različnih likovnih delavnicah in kolonijah, ki so potekale v okviru Zveze paraplegikov Slovenije.

Ob dobrem mentorstvu grafikov in slikarjev Mladena Stropnika, Rassa Causeviga in Jožeta Potokarja je začel pridobivati ustvarjalno samozavest. Ob slikanju je svoje znanje dograjeval z občutkom do vsega kar je lepo. Diametralna dvojnost slikarjeve osebnosti (razpeta med sanjavo melanholijo romantika in široko paleto zanimanj perfekcionista), pušča sledi tudi na njegovih delih. Če pri mnogih slikarjih ob različnosti tehnične, slogovne in motivne obraznosti lahko opazujemo notranji kažipot iskanj najboljšega izraza, pri Damjanu Roglju opazujemo prepleteno razvejanost ustvarjalnosti, kot drevo, ki tvori dvigajočo krošnjo ...

Avtor jemlje vsako od vej upodabljajoče umetnosti kot zaključeno celoto, znotraj katere (kot v svojevrsten predstavitveni portfolij) strne krog svojih zanimanj; od umetniških študij po znanih predlogah, prek estetskih preferenc, do lastnih inovacij v barvnem, kompozicijskem in vsebinsko izraznem momentu. Neglede na različnost del znotraj opusa, pri slikah in grafikah Damjana Roglja prevladuje vtis, da avtor (izhajajoč iz pozicije likovnega samorastnika) z voljo in marljivostjo mestoma že presega raven ljubiteljskega slikarja in s prevladujočim vsebinskim naglasom nekaterih svojih del že nakazuje višje potenciale.

Sklop avtorjevih grafik nam z redkobesednostjo likovne govorice (kjer so izrazna sredstva pogosto reducirana na zgolj »nujno« definicijo prostora ter obrisanost predmetov in figur z le toliko senčenja kot zahteva njihova plastičnost), podaja vselej sugestivne podobe, čez katere lahko razpnemo široko interpretativno mrežo. Na nekaterih grafikah avtorja navdušujejo predloge optičnih iluzij vsakdanje predmetnosti, znotraj katere se pozornim opazovalcem pojavijo obrazi in telesa; tema in variacije nanjo so znane, razširjene in priljubljene vse od renesanse naprej. Pa čeprav se sodobne bolj navezujejo na surrealistične izvedbe, ki še danes burijo domišljijo.

Druge Rogljeve grafike napenjajo lok od realistično obravnavanih odslikav podeželskih starožitnosti, do lirične poetike krajine in otroških podob ter dramatično udarnih značajskih študij ekspresivnih obraznih grimas … Vse kaže avtorjevo osredotočenost na prepričljivo formalno in vsebinsko izvedbo posamičnih del, pri čemer spretno izbira grafične tehnike. Suho iglo ali linorez, kar pač nudi možnost njihovih izraznih učinkov. Ravno ljubezen do barv (kot imperativa in likovnega sredstva hkrati) pa Damjana nikoli ni popolnoma odtegnila od slikarskega ustvarjanja. Bodisi v akvarelni, ali tehniki olja na platno. Naslikane podobe so motivno raznolike in poleg umirjenih pejsažev in tihožitij, reprezentirajo tudi portretno in žanrsko figuraliko ter impresivno monumentalizirane živali, vselej zveste naravni prepričljivosti. Slogovna raznolikost se v tem sklopu kaže v diskrepanci slikarskih prijemov.

Na nekaterih slikah se (kot zamegljeni sanjski prividi) lesketajoče prebujajo mestoma prav irealno pravljične podobe idealizirane narave, igrivo naslikane v puhastem fokusu zabrisano mehkih, razpršenih potez pahljačastega čopiča. Drugje pa je avtor širokopotezno razigrane sledi čopiča v maniri impresionistično navdihnjenega ustvarjanja pričel puščati poudarjeno vidne. S tem je motive približal naravi, slike pa tudi vsebinsko obogatil s šepetom izpovedi potez in barv.
Prelet doslej ustvarjenih del Damjana Roglja priča o uspehu in napredku, za kar so potrebni talent, čas in vztrajnost. Avtor dejavno uri čopič, roko in oko ter snuje nove likovne pobege v svet umetnosti, kjer je mogoče uresničiti prav vse, kar si človek lahko zamisli. Slikar Damjan Rogelj je član Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine.
Absolvent umetnostne zgodovine Jaka Racman.