PARAPLES

Prvi ples na invalidskih vozičkih izvira iz Švedske, ki ga je leta 1968 ustanovila Els Britt Larson, v letu 1975 pa so Švedi pripravili že prvo tekmovanje. V začetku osemdesetih let je bilo ustanovljenih več društev v različnih državah, leta 1998 pa na Japonskem tudi prvo svetovno prvenstvo. Naši plesalci so dosegli odlične mednarodne uvrstitve

V Sloveniji začetki plesa na invalidskih segajo v leto 2005, ko je bila na pobudo Društva študentov invalidov Slovenije ustanovljena skupina Step'n'Roll. Kasneje je Petra Škofic ustanovila Plesni klub Zebra, ki je še danes edini plesni klub v Sloveniji za standardne in latinskoameriške plese za plesalce na invalidskih vozičkih.

International Paralympic Committee (IPC) športni ples na invalidskih vozičkih imenuje tudi para dance sport, kjer osebe z različnimi oviranostmi plešejo na navadnih ali električnih invalidskih vozičkih.

Paraplesalci lahko plešejo in tekmujejo v paru z neinvalidnim soplesalcem, v duo kategoriji kjer oba plesalca za ples uporabljata invalidski voziček, v skupini, ki vključuje tako plesalce na invalidskih vozičkih kot neinvalidne plesalce in v Single plesu, kjer plesalec na invalidskem vozičku pleše sam.
Klasifikacije v parašportnem plesu so pomembne za vse kategorije, tako combi, duo kot tudi formacije in single kategorijo. Plesalci so na podlagi IPC klasifikacij uvrščeni v razred I ali II. Ker je gibanje spodnjih udov plesalcev omejeno, se pri klasifikacijah ocenjuje predvsem zgornje ekstremitete in trup. Plesalci, ki pri ocenjevanju dosežejo 14 točk ali manj, so razvrščeni v razred I, kjer plešejo plesalci z večjo gibalno oviranostjo, nad 14 točk pa v razred II, v katerem plešejo manj gibalno ovirani plesalci.

Športni ples na invalidskih vozičkih je tekmovalne narave, pravila standardnih in latinskoameriških plesov pa določajo kaj je dovoljeno izvajati. Plesalce se v kategorije razvršča glede na stopnjo znanja (debitanti, amaterji ter selekcija). Plesalci (selekcija) v panogi športnega plesa na invalidskih vozičkih plešejo deset plesov, od tega so razdeljeni v dve glavni skupini standardnih in latinskoameriških plesov. Standardni plesi so angleški valček, tango, dunajski valček, slow fox in quickstep, medtem ko med latinskoameriške plese sodijo samba, čačača, rumba, passo doble in jive.

Plesalci kažejo svojo pripravljenost in zmogljivost skozi ritem glasbe, z močjo, energijo, hitrostjo, gibljivostjo, koordinacijo in dobro držo. Plesalcem s fizičnimi omejitvami pri njihovem nastopu to prinaša še dodaten izziv. Nekaterim plesalcem poškodba oz. bolezen omogoča odkrivanje novih oblik gibanja, četudi so se s plesom ukvarjali že pred tem. Ta zmožnost je zaradi omejitev lahko manjša kot pri neinvalidnemu plesalcu. Plesalec, ki je zaradi invalidskega vozička vezan na ples iz sedečega položaja, mora zaradi omejitev prilagoditi različne fizične zmožnosti. Tako nekateri plesalci potrebujejo primerno podporo trupa oz. spodnjega dela hrbta, da ne izgubijo ravnotežja, npr. trakove za fiksacijo in ustrezen naklon naslonjala. Plesalci z večjo gibalno oviranostjo so lahko tudi bolj odvisni od plesnega partnerja.
Naši paraplesalci so že na prvem tekmovanju na Nizozemskem leta 2009, kjer štejejo točke za svetovni pokal, osvojili bronasto odličje. Pod strokovnim vodstvom Petre Škofic so hitro napredovali in se z naslednjih dveh nastopih na Nizozemskem vrnili kar z desetimi medaljami. Tretje leto zapored (2011) so s tekmovanja na Nizozemskem prinesli pet zlatih medalj in se še štirikrat uvrstili na stopničke. V nadaljevanju so pod vodstvom trenerja Andreja Novotnyja sledili novi uspehi.
V Sloveniji smo 8. decembra 2012 organizirali prvo državno prvenstvo, v aprilu 2014 pa prvo mednarodno tekmovanje v plesih na vozičkih. Seveda so naši paraplesalci sodelovali tudi na drugi mednarodnih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih

Pod okriljem Plesnega kluba zebra so ustvarili kar nekaj odrskih predstav in gostovali pa različnih krajih Slovenije.