Umag, Hrvaška 26. april 2008. III. kongres Evropske zveze paraplegikov je od 24. do 26. aprila potekal v Umagu.

Naš član Jani Trdina je postal novi član petčlanskega Upravnega odbora Evropske zveze paraplegikov, zadolžen za finance. Poleg njega je Zvezo paraplegikov Slovenije zastopal še Dane Kastelic, ki je bil le nekaj tednov po tem dogodku izvoljen za predsednika Zveze.

Kongresu, ki ga je organizirala hrvaška Zveza paraplegikov HTUP je predsedoval predsednik dr. Daniel Joggi iz Švice, moto kongresa pa je bil »Paraplegija in tetraplegija ter spremljajoče staranje.« 

Zanimive izkušnje iz prakse je poleg drugih strokovnjakov pripravila dr. Gabrijele Kirchmair iz Avstrije. Posredovala je primere dobre prakse, ki jo imajo v Avstriji pod geslom - »Kvalitetno življenje – visoka starost.« Slednjo lahko doživimo tudi mi, seveda pa moramo upoštevati specifike v vsakdanjem življenju. Na podlagi lastnih izkušenj nas je seznanila tudi s posledicami, ki jih imamo paraplegiki in tetraplegiki zaradi deformacij, ki nastajajo zaradi sedenja. Predvsem se je opredelila na vratni del in sključenost, ki ga z leti pripelje sedenje v invalidskem vozičku. 

Pri zagotavljanju dobrih pogojev pa so nujno potrebni tudi centri za ohranjevanje zdravja, kot bo v prihodnosti naš Dom paraplegikov v Pacugu. Naj omenim, da je Gabriele doktorat medicinskih znanosti opravila šele po nastanku paraplegije. Zato je nedvomno ena tistih, ki nas pozna iz medicinskega stališča, kakor ena izmed sebi enakimi. Njena ugotovitev je, da smo uporabniki največkrat, ko se obravnava naše zdravstveno stanje postavljeni na stranski tir, kot da nas ugotovitve zdravnikov ne zadevajo. Ko se za nas predpisujejo različni medicinsko tehnični pripomočki pa so naša mnenja tudi na podlagi izkušenj izključena. Posledice v največji meri pripeljejo do poslabšanja zdravstvenega stanja.

Strokovnjaki so poudarjali kakšno pomembnost imajo centri, ki jih imajo nevladne organizacije po Evropi. Zanimiva so stališča naših sosednjih držav. 

Hrvaška načrtuje štiri centre, medtem ko v Avstriji trije že delujejo. Žalostno pri tem je, da imamo slovenski paraplegiki »nepotrebne« težave z izgradnjo edinega takega podobnega objekta že več kot deset let. Malo sarkastično a vendar; tudi Dom paraplegikov v Pacugu bo zadihal s polnimi pljuči, če se bo le našlo malo dobre volje pri predstavnikih slovenske države.

Na Skupščini delegatov iz enaindvajsetih držav smo po sprejetju poročila za leto 2007 potrdili tudi program dela za letošnje leto in v svoje vrste sprejeli Zvezo paraplegikov iz Romunije. Vse prisotne smo seznanili o velikem jubileju, ki ga bo naša Zveza praznovala naslednje leto, ko bomo dopolnili štirideset let organiziranega delovanja. Kolege smo povabili, da nas ob tej priložnosti obiščejo in se pridružijo praznovanju častitljive obletnice. Ker je član upravnega odbora ESCIF zaprosil za zamenjavo smo volili tudi novega člana. Po tajnem glasovanju je mesto v Upravnem odboru dobila slovenska Zveza paraplegikov. Tako je pomemben član petčlanskega odbora zadolžen za finance postal naš Jani Trdina. Čestitke!