Ročno kolesarjenje - paraolimpijski šport

Ročno kolesarjenje se je razvilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in prihaja izpod peres razvijalcev alternativnih prevoznih sredstev na človeški pogon (HPV – human powered vehicle).  Naš parakolesar Primož Jeralič je nastopil na paralimpijskih igrah v Rio de Janeiru (2016). Tako v cestni dirki kot v kronometru je osvojil deseto mesto.

Primerno je za vse, ki imajo težave z nogami. Torej, tudi za paraplegike, tetraplegike in tiste, ki bi zgolj želeli dodatno okrepiti gornji del telesa. Ročno kolo je namreč dober pripomoček za aerobno vadbo, ki intenzivno vključuje trup in roke, kar se zavedamo tudi pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Še posebej roke so pri aerobnih vajah pogosto zapostavljene, saj aerobne aktivnosti večinoma vključujejo večje mišične skupine spodnjega dela telesa. Kar pa niti ni presenetljivo, ker so noge dejansko prilagojene za premikanje večjih bremen na daljše razdalje. Za mnoge pa vaje, ki vključujejo spodnji del telesa, predstavljajo težavo zaradi poškodbe kolena, nog, gležnjev ali kolkov. In v tem primeru je idealna rešitev ročno kolo ali ročni ergometer v fitnes studiu.
Z manjšimi prilagoditvami lahko kolesarijo celo invalidi z zgolj eno roko ali tetraplegiki. Ročno kolo kot športni pripomoček, je za razliko od specializiranih invalidskih vozičkov, primerno skoraj za vsakogar – je izredno dostopen šport in ni namenjen zgolj tekmovanju, ampak tudi za rekreacijsko kolesarjenje. Ročna kolesa so bila prvič udeležena na paraolimpijskih igrah leta 2004 in njihova popularnost strmo narašča. Kolo na ročni pogon vzpostavlja most med invalidi in drugimi športniki, ker jim omogoča, da se lahko pridružijo prijateljem na kolesarskih potepih ali skupnemu družinskemu kolesarjenju.
Treba je poudariti, da ročno kolo ni invalidski voziček in eno z drugim ni povsem primerljivo. Je tako kot bi primerjali tek in kolesarjenje. Z ročnim kolesom je možno dosegati višje hitrosti, predvsem zaradi bolj aerodinamične konstrukcije in prilagodljivih prestavnih razmerij. Hkrati pa ročna kolesa omogočajo veliko več prilagoditev potrebam kolesarja in odprejo svet kolesarjenja skoraj vsem stopnjam invalidnosti. Medtem ko so dirkalni vozički namenjeni zgolj dirkanju, pa namembnost ročnega kolesa ni tako ozko usmerjena. Lahko se odločite za enega in z njim kolesarite po lokalnih poteh, greste na kakšno daljše potepanje ali se prijavite na tekmovanje. Obstajajo celo MTB različice ročnih koles namenjene brezpotjem in različice ročnih koles, ki se zgolj pripnejo na obstoječ invalidski voziček. Te različice omogočajo veliko svobode pri vsakodnevnem gibanju, saj lahko ročni pogon zmeraj odklopite in imate tako svoj voziček zmeraj pri sebi. Vir: Peter Osterveršnik - www.udobnoposvetu.si

Kolo športnika invalida je prilagojeno glede na njegovo telesno okvaro oziroma tekmovalno sposobnost. Športnik z okvaro hrbtenjače ali športnik z eno ali obema amputacijama spodnjih udov vozi kolo na ročni pogon; tekmovalec z nevrološko okvaro oziroma poškodbo možganov in s tem zmanjšano stabilnostjo tekmuje na triciklu; športnik z blažjo nevrološko okvaro oziroma amputiranimi udi tekmuje na običajnem kolesu s prilagoditvami ali brez njih. V tandemu sta dva športnika, in sicer slepi oziroma slabovidni kolesar zadaj in videči, največkrat neinvalid, kolesar spredaj.

Kolesarstvo se loči na cestno in dirkališčno. Pri cestnem kolesarstvu poznamo cestne dirke, kronometer in etapne dirke, kolesarji s kolesi na ročni pogon pa se lahko pomerijo tudi v štafeti. Dirke na velodromu so omejene zgolj na kolesarje z navadnimi kolesi in na tandeme. Tekmovalci  se lahko pomerijo v šprinterskih in vzdržljivostnih disciplinah. Vir: ZŠIS-POK

Parakolesarji pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije sodelujejo ali so sodelovali na različnih kolesarskih in tekaških prireditvah po Sloveniji: tekaškem maratonu Treh src v Radencih, Ljubljanskem maratonu, maratonu po dolini reke Krke, kolesarskem maratonu Franja, vikend maratonu v Moravcih in drugih. Vsako leto pa se naši parakolesarji srečujejo tudi na tako imenovanih "klobasarjenjih" po različnih krajih Slovenije in družno prekolesarijo delček naše lepe dežele.