Potapljanje - rekreacija in šport 

Izkoristite pozitivne učinke vode!

Med paraplegiki se je z inštruktorjem Brankom Ravnakom v letu 2002 v bazenu v Zrečah prvi potopil Janez Hudej in s tem postavil temelj sistematičnega in organiziranega potapljanja invalidov v Sloveniji in širši jadranski regiji. Za tem so številni naši paraplegiki in tetraplegiki postali potapljači in uspešno opravili izpit potapljanja. Še več, imamo tudi dva inštruktorja potapljanja. To sta Damjan Peklar, ki  je prvi na svetu dobil kategorijo CMAS M-1 in Aleš Povše, ki je inštruktor potapljanja postal v letu 2019. Naši potapljači so se tudi prvi na svetu potopili pod led.
Potapljanje ljudi s posebnimi potrebami se je v svetu razširilo v devetdesetih letih, za razvoj pa ima največ zaslug Frazer Bathgate, ki je tudi sam paraplegik. Njegova želja po potapljanju je iz dneva v dan naraščala in tako je leta1994 postal inštruktor potapljanja. Odločil se je, da bo izobraževal potapljače s posebnimi potrebami. Potapljanje je za paraplegike in tetraplegike pomembno, ker pod vodo dobijo občutek popolne svobode.
Mednarodna potapljaška zveza za gibalno ovirane (IAHD) je bila ustanovljena leta 1993 na Švedskem. Ustanovil jo je Maurice Parry, njen glavni cilj pa je bilo izobraževanje inštruktorjev za potapljanje z invalidnimi potapljači. V svetu in pri nas se potapljajo osebe s poškodbami hrbtenjače, cerebralno paralizo, amputiranci, mišično distrofijo, Downovim sindromom... Vsem je pomemben občutek breztežnosti in svobode v vodi, ki je odlična terapija za telo in duha.
V Sloveniji je bila Mednarodna zveza društev IAHD Adriatic v sodelovanju s Plavalnim klubom iz Slovenskih Konjic, potapljači iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ustanovljena leta 2005. Danes je vodilna svetovna potapljaška organizacija, ki skrbi za potapljanje invalidov v širši jadranski regiji.
Prvi poskusi potapljanja invalidov v Sloveniji segajo v leto 1997, ko je Smiljan Zavrtanik kot HSA potapljaški inštruktor pod vodo popeljal prva dva invalida. Pet let kasneje, leta 2002, je Branko Ravnak na Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske predstavil potapljanje kot eno od možnosti, s katero bi se lahko ukvarjale osebe s poškodbo hrbtenjače. Kmalu zatem se je v bazenu v Zrečah potopil dolgoletni predsednik društva Janez Hudej in s tem postavil temelj sistematičnega in organiziranega potapljanja invalidov v Sloveniji in širši jadranski regiji.
Za tem je prva skupina šestih članov Zveze paraplegikov Slovenije s poškodbo hrbtenjače pričela s prvim tečajem potapljanja v Termah Zreče, ga nadaljevala v mariborskem Pristanu in uspešno končala na Piranski Punti. S pripravami so potapljači nadaljevali tudi v Domu paraplegikov v Semiču.
V juniju 2003 so naši potapljači že uspešno končali teoretično in praktično šolanje za osnovno potapljaško kategorijo po CMAS. Tečajniki so uporabljali prilagojene metode dela, ki so jih v združenju IAHD Adriatic razvili sami. Prva skupina je v mesecu septembru 2003 in juniju 2004 v Jezerih na otoku Murter, opravila še stažne potope. Tečaji so se nadaljevali skozi rekreacijo in tako ima že kar nekaj naših članov uspešno opravljene izpite potapljanja.
Leto 2007 pa je v potapljanju za ljudi s posebnimi potrebami zagotovo prelomno. V juniju so namreč imeli raziskovalni tabor, ki naj bi ljudem z invalidnostjo omogočil čim varnejše potapljanje. Dvaindvajset udeležencev je v sodelovanju z ekipo Medicinske fakultete iz Splita pod vodstvom prof. dr. Željka Dujića v Diving centru Neptun v Šilu na otoku Krku, izvajalo potope z namenom raziskovanja vpliva visokega pritiska pri ljudeh s poškodbo hrbtenjače in ljudeh z visokimi amputacijami nog. Potapljali so se v parih, tako, da se je z enim gibalno oviranim potapljačem potapljal v paru tudi napredni potapljač ali inštruktor, ki je bil v dobri fizični kondiciji in nekadilec. Da bi se dobljeni rezultati testne in primerjalne skupine lahko primerjali, so se potapljali v istem režimu in na isti globini. Rezultati so zelo ugodni, saj niso pokazali odstopanj v primerjavi z neinvalidnimi potapljači.
Potapljanje pod ledom - 25. februarja 2012, se je pet potapljačev s poškodbo hrbtenjače iz Slovenije in Hrvaške (Damjan Peklar, Klaudija Poropat, Aleš Povše, Peter Majcen, Ivo Lovrenović) potopilo pod led, in sicer v Rudniško jezero pri Kočevju. Gre za prvo tovrstno dejanje na svetu, saj je bilo doslej potapljanje za ljudi s poškodbo hrbtenjače omejeno le na toplejša okolja. Akcija pod okriljem Mednarodne zveze IAHD Adriatic in Zveze paraplegikov Slovenije ni zajemala samo potopov pod led, temveč je služila tudi zbiranju podatkov. Raziskovalno delo je ekipa pod vodstvom prof. dr. Žareta Finderla in zdravnice Urške Gajšek začela z meritvami temperature, pritiska, pulza ter saturacije oziroma nasičenosti s kisikom, in nadaljevala z meritvami srčne funkcije ob potopih ljudi s poškodbo hrbtenjače v vodo, ki je imela štiri stopinje Celzija.
Zveza paraplegikov Slovenije in IAHD Adriatic sodelujeta od leta 2006, glavni namen pa je približati potapljanje paraplegikom in tetraplegikom v Sloveniji. Prav s tem namenom že celo vrsto let pripravljamo skupno prireditev »Dan brez vozička«, kjer predstavimo potapljanje s praktičnimi preizkusi.
Da so naši potapljači resnično vešči potapljanja dokazuje dejstvo da se individualno ali v organiziranih skupinah potapljajo že tako rekoč širom po svetu. Omembe vredne lokacije so: Zvezdno mesto v Moskvi, Sharm El Sheikh in Abu Ramada (Egipt), Rdeče morje in celo Kuba. Ne smemo pa zanemariti hrvaške obale, ki ponuja vrsto lepih lokacij za ljubitelje podvodnih užitkov. Tako so naši člani pogledali pod vodo že na otoku Krku, otoku Murterju, v okolici Dubrovnika, Kostreni ... Potopi se izvajajo v zelo različnih pogojih (nočni potopi, različne temperature, vsi letni časi). Sodelovali pa so tudi na plavalnem maratonu po reki Dravi in čistilni akciji reke Krke. Največ zaslug za potapljaško dejavnost paraplegikov in tetraplegikov ima Branko Ravnak in izvrstna vsestranska potapljavka Alenka Fidler. 
Pri Zvezi paraplegikov Slovenije pa se lahko pohvalimo, da imamo dva potapljača inštruktorja. To sta Damjan Peklar, ki  je v letu 2011 postal prvi inštruktor potapljanja s poškodbo hrbtenjače v zgodovini CMAS-a; med potapljači s poškodbo hrbtenjače je prvi na svetu, ki je dobil kategorijo CMAS M-1 in Aleš Povše, ki je inštruktor potapljanja postal v letu 2019. S tem sta dokazala in potrdila, da s trdim in sistematičnim delom lahko tudi osebe s poškodbo hrbtenjače postanejo enakovredni potapljači.

In potapljanje kot šport. Paraplegiki in tetraplegiki tekmujemo v apnei oziroma potapljanju na vdih. V aprilu leta 2019 je v bazenu Doma paraplegikov v Pacugu potekalo prvo državno prvenstvo v potapljanju na vdih z mednarodno udeležbo. Prvi državni prvak je z rezultatom 4 minute in 48 sekund postal Igor Krisch, tekmovanje pa je vodila izjemna ruska inštruktorica potapljanja na vdih Saglara Madzhijeva.
Ob tem je pripomnila, da apnea, oziroma potapljanje na vdih ni najbolj klasična športna disciplina (kjer sta pri večini pomembni hitrost in moč), ampak je najpomembnejše sproščanje. To pa ni tako enostavno. Telo se sčasoma že nekako sprosti, sprostiti možgane je pa najtežje. Na drugem mednarodnem tekmovanju avgusta 2019 v Vrbasu pa je srbski potapljač Milan Šolaja svoj dosedanji rekord iz 4:33 povišal na 5:15 minut, kar je izjemen dosežek za potapljača paraplegika.