V okviru ponovne javne razprave o spremembah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) smo podali dodatne pripombe. Isti zakon je bil v javni razpravi že aprila, ko smo predlagali, da naj kazenske (prekrškovne) določbe veljajo za vse lastnike stavb v javni rabi brez odpustkov (več o tem tukaj).

Nova različica zakona glede kaznovanja ne loči več med lastniki stavb, kar pozdravljamo. Ker je ministrstvo obveznosti prilagajanja določilo tokrat nekoliko drugače, smo podali še dodatne pripombe. Ker novi predlog navaja tudi vrste prilagoditev smo predlagali, da se med prilagoditve vključijo tudi vertikalne in horizontalne povezave (npr. klančine, dvigala) in sanitarije za invalide.

Ministrstvo je tudi predlagalo, da je lastnik stavbe oproščen prilagoditve, če bi ta poslabšala gradbenotehnične lastnosti objekta. Slednje je seveda pomembno, smo pa predlagali, da takšna avtomatična oprostitev ni na mestu, saj je morda z drugimi (sprejemljivimi) ukrepi možno te lastnosti nazaj izboljšati. Ne želimo namreč si, da bi lastnik enostavno rekel, da bi prilagoditev poslabšala lastnost stavbe (npr. za 0,01 %) in da zato prilagoditev ni več potrebna.

Nov predlog na novo ureja, da solastnik objekta za prilagoditev ne potrebuje soglasja drugega solastnika, kar je dobra rešitev. K temu smo predlagali, da naj enako velja za najemnika, ki v stavbi  javno ponuja blago in storitve.

Predlog na novo določa tudi pristojnosti inšpekcijskih služb, kjer smo predlagali, da naj poleg gradbene inšpekcije nadzor nad prilagoditvijo javnih površin vršijo tudi občinski inšpektorji.

Jasno smo nasprotovali vsakršnemu poskusu, da bi se morebiten rok za prilagoditve stavb ali za uporabo kazenskih določb kakorkoli podaljševal, saj je že veljavni zakon določal zadostni in dolg rok – 15 let.