- Aktualni dogodki
Zveza paraplegikov Slovenije podala pripombe na pravilnike o neprofitnih stanovanjih

Zveza paraplegikov Slovenije je v okviru javne razprave o pravilnikih za oddajo neprofitnih stanovanj Ministrstvu za solidarno prihodnost podala svoje pripombe in predloge za izboljšanje položaja invalidov pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
1. Upoštevanje posebnih potreb oseb na invalidskih vozičkih pri določanju višine najemnine
V pripombah na Pravilnik o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencije najemnin smo predlagali, da se pri določanju neprofitne najemnine upošteva tudi dejstvo, ali je najemnik oseba na invalidskem vozičku. Takšna oseba za gibanje potrebuje večjo površino, kar pomeni večjo uporabno vrednost stanovanja, posledično pa tudi višjo najemnino.
Ker pa večja površina v teh primerih ni izraz luksuza, temveč nujnost za obračanje, manevriranje in dostopnost do opreme, ni pravično, da bi bili ti najemniki finančno prikrajšani. Ministrstvo je že predlagalo, da se v teh primerih upošteva 80 % uporabne površine, mi pa smo predlagali znižanje na 70 % uporabne površine, saj naši izračuni kažejo, da morajo biti stanovanja za uporabnike invalidskih vozičkov večja približno za 30 %. To še posebej velja za uporabnike sodobnejših električnih vozičkov, ki potrebujejo več manevrskega prostora.
2. Prednostna obravnava in rok za prilagoditev stanovanj
V okviru Pravilnika o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem smo predlagali, da se med prednostne kategorije prosilcev za neprofitna stanovanja uvrstijo tudi osebe, ki trenutno bivajo v bivalnih enotah za začasno reševanje stanovanjskih potreb invalidov. Gre za ranljivo skupino, ki zaradi poškodbe ali bolezni ne more več bivati v dosedanjem domu in zato nujno potrebuje trajnejšo stanovanjsko rešitev.
Obenem smo predlagali, da se določi rok šestih mesecev, v katerem mora stanovanjski sklad prilagoditi stanovanje po odobritvi prošnje. V praksi namreč zaznavamo, da naši člani na prilagoditev stanovanja pogosto čakajo nerazumno dolgo – v nekaterih primerih tudi več kot dve leti. Šestmesečni rok bi bil dovolj za izvedbo običajnih obrtniških del in bi pomembno prispeval k hitrejši samostojnosti uporabnikov.
