Inkluzijski pohodi povezujejo invalide, prostovoljce, spremljevalce in ljubitelje gora ter dokazujejo, da lahko s prilagoditvami, dobro ekipo in vztrajnostjo tudi ovire postanejo del poti do cilja. Tudi zadnja sobota v septembru, 26. septembra 2026, je bila namenjena skupnim korakom, druženju in doživetjem na Planini nad Vrhniko.

Jutranje temperature so nas presenetile, bilo je res sveže, zato smo pridno lovili sončne žarke. Zborno mesto je bilo v zaselku Zaplana, od koder smo krenili proti Koči na Planini nad Vrhniko. Do tja smo imeli manj kot 2 km makadamske ceste. Pot skozi gozd in po makadamski poti pa je ob prijetnem druženju, klepetu in medsebojni podpori minila, kot bi mignil.

Na terasi Planinskega doma smo si privoščili zaslužen počitek in uživali v domačih dobrotah – Cankarjevi kavi, slastni joti, klobasah, zelju z ajdovimi žganci, ocvrtkih in seveda nepogrešljivih vrhniških štrukljih.

Hvala, ekipi planinskega doma za okusne dobrote, prijaznost in topel sprejem.

Za vse, ki jim prvi del poti še ni vzel vse energije, je sledil še prav poseben izziv – vzpon na razgledni stolp z več kot 100 stopnicami. In te je zmogla tudi Nina, ki je dala skuter na stran in vzela pot pod noge, no stopnice pod noge.

In nagrada? Razgled, kot na dlani! S stolpa se nam je odprl čudovit razgled na Vrhniko, Ljubljansko barje in Ljubljansko kotlino, pogled pa je segel vse do okoliških hribov in gora – Krima, Karavank, Storžiča, Kamniško-Savinjskih Alp in Julijskih Alp s Triglavom.

Razgledna ploščad za kočo je bila kot nalašč tudi za skupinsko fotografijo. Vsi pohodniki smo ujeli lep razgled na Staro Vrhniko, Vrhniko, Ljubljansko barje in okoliško hribovje. Po postanku pri koči smo pot nadaljevali po makadamski cesti še približno 2 km do lovske koče, kjer smo, končamo pohod ta prijeten jesenski pohod.

Z nami so bili tudi nepogrešljivi prostovoljci iz Zavoda Manipura. Veseli smo, da z nami odkrivajo lepote Slovenije ter s svojo pomočjo, dobro voljo in podporo soustvarjajo naše skupne korake. Prostovoljka je takole opisala svoje doživetje: »Pohod o vključevanju mi je odprl nove perspektive in me naučil gledati na stvari z več potrpljenja in razumevanja. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo in upam, da bom lahko ponovno del takšnih dogodkov.« In prav to je bistvo naših pohodov. Ne le pot, ki jo prehodimo, ampak ljudje, ki jih na poti srečamo, zgodbe, ki si jih izmenjamo in izkušnje, ki nas povežejo.

Kako izjemni so ti pohodi, potrjujejo besede prostovoljke: »Na pohodih z vami se ne počutim kot, na odru in sem lahko jaz, jaz. Ponosna sem na vse vas. V življenju marsikoga srečaš, ki ti ne pusti nobenega spomina … Ampak vas vse, pa mi je veselje srečati vsak konec tedna in upam, da bo to trajalo.«

Prehodili smo pot, kjer ni bilo pomembno, kdo hodi hitreje, kdo počasneje ali kdo pri tem potrebuje pomoč. Pomembno je bilo, da smo hodili skupaj. Vsak po svojih močeh, s svojim tempom in s podporo drug drugega – proti istemu cilju.

Hvala vsem, ki ste bili del našega dneva in znova pokazali, da je v hribih prostor za vse.

Pohod je del programa Inkluzijski koraki k zdravju z inPlaninci, ki spodbuja gibanje, zdrav življenjski slog, povezovanje in vključevanje vseh v aktivno življenje. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek, Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.