Ob osrednjem slovenskem kulturnem prazniku se spodobi, da nekaj misli namenimo tudi umetnikom paraplegikom in tetraplegikom. Pri Zvezi paraplegikov Slovenije imamo namreč izredno razvejano kulturno dejavnost, v naših vrstah pa poete, literate ter 34 slikarjev, kiparjev in rezbarjev. Na spletni strani Zveze je njihova ustvarjalnost predstavljena na 45-ih podstraneh. Lahko se pohvalimo, da imamo trenutno osem slikarjev, ki so člani Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Še več, nekateri so razstavljali v tujini eden izmed njih pa celo v znamenitem pariškem Louvru. Spomnimo pa se tudi trinajstih kulturnih umetnikov, ki so nas sredi ustvarjalnega dela zapustili.
Zametki kulturnega delovanja pri nas segajo prav na začetek naše ustanovitve, vendar so se takrat redki člani s kulturno dejavnostjo ukvarjali vsak po svoje. Za prvo večje literarno delovanje je že v letu 1973 poskrbela pesnica Marjetka Smrekar z izdajo pesniške zbirke »Moje male izpovedi.«
Sledile so pesniške zbirke Ljubice Jančar »Šopek,« (1984) in »Postojte ljudje« (1994), Marjetke Smrekar »V sonce večnosti« (1996), »Tako mi govori življenje« (1998), »Mati in hči« (1999), »Vračala se bom« (2001), »Veselje z Gospodom« (2001), »Življenje vere« (2002) in »Pesem duše« (2004), Darinke Slanovec »Sled angelov« (2003), Gordane Kitak »Pogled v sanje« (2003), Benjamina Žnidaršiča »Ritem Srca« (1995) in »Zlate perutnice« (1995). Leta 1998 je izšla skupna pesniška zbirka »Most na drugi breg«, štirih avtorjev: Darinke Slanovec, Marjetke Smrekar, Ljubice Jančar in Benjamina Žnidaršiča. Zbirko je v nemški jezik prevedla Sonja Kuntner. In še literarna dela Igorja Plohla "Lev Rogi," (2009), "Ne domišljaj si!," (2012), "Lev Rogi najde srečo," (2014), "Pustolovščine v Prlekiji," (2017), "Rogi in Edi na paralimpijskih igrah," (2018) in »Lev Rogi v Afriki« (2020), Benjamina Žnidaršiča »Govorica življenja« (2006) ter Janeza Klemenca »Rakitna skozi čas« in »Fant nikoli ne boš hodil, hodil …" (1990).
Za prvi pomembnejši kulturni dogodek pa štejemo organizirano izobraževanje slikarjev paraplegikov in tetraplegikov, ki ga je leta 1982 pripravil naš slikar Branko Rupnik. To je bila nekakšna likovna delavnica, ki jo je vodil akademski slikar Milan Erič, sodelovali pa še Marjan Tršar, prodekan Akademije za likovno umetnost ter akademska slikarja Savo Sovre in Draga Davidkova - Erič. Na delavnici se je izpopolnjevalo enajst naših slikarjev.
Pa vendar pri Zvezi pomembno kulturno prelomnico beležimo v letu 1995, ko je vodenje kulturne dejavnosti prevzel Benjamin Žnidaršič. Beno je znal naše poete, literate in še posebej likovnike animirati, da so se ob kulturnih dogodkih bolj množično zbirali in svoje ustvarjanje predstavili tudi širši javnosti. Med njimi ne smemo pozabiti takratne predsednikove žene Štefke Kučan, ki nas je povsod podpirala in tudi mnogih drugih obiskovalcev naših kulturnih dogodkov. Seveda pa je bila naša kultura obogatena s številnimi znanimi imeni iz sveta slovenske kulture kot so: Janez Škof, Igor Torkar, Boris Kralj, Tone Pavček, Neža Maurer, Jerca Mrzel, Ivan Sivec, Kamniški koledniki, Božo Matičič, Miha Dovžan, Joži Kališnik, Nejč Slapar, Boris Kobal, Triobadur, Gloria, Adi Smolar, Iztok Mlakar, Anika Horvat, Gregor Čušin, Janez Bončina-Benč, Tone Fornezzi-Tof, Jane Hočevar-Rifle, Danilo Kocjančič, Slavko Ivančič, Tomo Jurak, Zvone Šeruga, Ervin Fritz, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Sonja Kuntner, Marjanca Jemec-Božič, Boris Cavazza in mnogi drugi, ki so nastopali na naših kulturnih prireditvah in sodelovali z nami.
Kulturniki so se ob Dnevu invalidov (3. december) in rojstnem dnevu Franceta Prešerna začeli zbirati na Inštitutu RS za rehabilitacijo na tako imenovanih kulturnih dnevih. Na njih so naši kulturni ustvarjalci vsako leto na bogati razstavi predstavili svoja nova dela. Predstavili so predvsem svoje literarno in slikarsko ter kiparsko ustvarjanje pa tudi našo kulturno dediščino, kot sta pletenje iz vrbovja in idrijske čipke. Na razstavah in recitalih so sodelovali vsi naši ustvarjalci, ogled prireditve pa je bil včasih tako množičen, da vsi niso mogli v dvorano Inštituta.
Dan kulture v Inštitutu RS za rehabilitacijo je zamenjal Teden kulture invalidov v našem Domu paraplegikov v Pacugu, ki se je z vso svojo dejavnostjo skozi cel teden predstavil prvič v septembru 2006.
Na literarnih popoldnevih, ki smo jih po letu 1996 organizirali večkrat, smo v goste povabili znane kulturnike in se z njimi pogovarjali o njihovem ustvarjanju. Na začetku celo državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo Iva Svetino, kar je bilo prvič, da smo začeli sodelovati z vladnimi ustanovami na področju kulture. Kasneje je morda tudi to pripomoglo, da so začeli naši kulturni projekti dobivati finančno podporo Javnega sklada RS za kulturno dejavnost. Zavedati smo se začeli da nam je potrebno strokovno izpopolnjevanje in organizirano delo, kar je imelo za razvoj kulture izredni pomen.
V Semiču so se slikarji od leta 2001 začeli zbirati na likovnih kolonijah, ki so vsako leto znova v vrste slikarjev pripeljale nove obraze. Marsikateremu udeležencu je bil to prvi stik s slikarskim čopičem po poškodbi hrbtenjače. Že slikanja veščim paraplegikom pa je delavnica dala mnogo dodatnega znanja. Dejavnost likovne sekcije je obsegala strokovno izpopolnjevanje v obliki dnevnih in mesečnih likovnih delavnic, predavanjih o različnih tehnikah likovnega ustvarjanja, tedenske likovne kolonije, ogled mednarodni razstav v domovini in tujini in ne nazadnje tudi likovne razstave in recitale. Likovne kolonije pripravljamo tudi v Domu paraplegikov v Pineti. Ob tem naj omenimo dva mentorja Rassa Causeviga in Jožeta Potokarja-Cvrča, ki sta zaslužna za viden napredek naših likovnikov.
Pomembno prizorišče naših številnih likovnih delavnic, ki so jih slikarji skozi vsa leta organizirali po različnih krajih Slovenije je gotovo Brje, kjer je že od leta 1998 dalje Vlasta Rebek Dolenc, kot predsednica Društva NORMA 7, pripravljala srečanja invalidnih slikarjev in literatov. Pomembne so številne likovne delavnice za mladino, ki so jih slikarji pripravili po osnovnih šolah.
Veliko je priznanj, nagrad in odlikovanj, ki so jih naši umetniki za svoje delo v kulturi prejeli v preteklih letih. Veliko je naših umetnikov, ki so svoje delo in njegove vrednote ponesli v svet, da so se tudi drugi lahko učili od njih. Ponosni smo na njih.
Vseh aktivnosti skozi luč zgodovine ni mogoče zapisati, ugotavljamo le, da je bilo storjenega veliko. Vsi naši kulturni umetniki so prispevali svoj delež, nekaj pa je tudi takih, ki so s svojim delom pri Zvezi pustili tudi del sebe. Kulturno dejavnost in Likovno sekcijo pri Zvezi vodi slikar Metod Zakotnik.
Prešeren in prazničen dan vam želimo
Zveza paraplegikov Slovenije