Predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednik vlade Robert Golob, so 4. decembra 2023 ob mednarodnem dnevu invalidov na Brdu pri Kranju, pripravili tradicionalni sprejem za predstavnike invalidskih organizacij.

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je med drugim omenila, da je bila v Sloveniji v zadnjih letih sprejeta vrsta zakonodajnih rešitev za uresničevanje konvencije, od zakona o izenačevanju možnosti invalidov, pa do zakona o osebni asistenci. Velik uspeh je bil tudi vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho-slepih v ustavo leta 2021, vendar je to le prvi korak, zato poziva vlado, da čim prej pripravi podzakonske akte in ustavno varovano pravico spremeni iz mrtve črke na papirju, v aktivno pravico.
Dodala je, da Slovenijo kljub rezultatom projekta invalidom prijazne občine čaka še veliko dela pri odpravljanju ovir. Kot pomanjkljiv, je izpostavila dostop do javnega prevoza, preskromen je tudi obstoječ nabor podpornih storitev v skupnosti, da bi omogočal deinstitucionalizacijo. Vrzeli pa so tudi na področju urejanja položaja otrok s posebnimi potrebami.
Po njenem mnenju so na mestu tudi opozorila Sveta za invalide RS, da je v naši državi kar 3000 polnoletnim državljanom odvzeta volilna pravica zaradi invalidnosti. Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je možnost odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi diskriminacija.

Mag. Mateja Toman - predsednica Sveta za invalide RS in predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je poudarila, da je skrajni čas, da tudi naša država po zgledu številnih evropskih držav omogoči glas omenjenim invalidom že na evropskih volitvah, prihodnje leto in na vseh volitvah po tem. Možnost sodelovanja v političnih procesih je namreč bistvena vsebina aktivnega državljanstva in temelj vsake demokratične družbe. V nadaljevanju je dejala, da je tradicionalni sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov priložnost, da javnost in odločevalce spomnimo na položaj invalidov v naši družbi. Ukrepi, ki zagotavljajo enakopravnost invalidov in so zapisani v številnih zakonih (čeprav gre za obvezujoče predpise), je besedilo na papirju eno, dejansko življenje pa malce drugačno. Po njenih besedah smo tako invalidi še vedno izpostavljeni diskriminaciji in različnim oviram na številnih področjih življenja.
Zato utemeljeno pričakujemo, da so predstavniki invalidskih organizacij tvorno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov na področjih, ki so relevantna za invalide. Na to še posebej opozarjamo v obdobju napovedanih reform zdravstvenega sistema ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prav tako pozivamo k previdnosti, da varčevalni ukrepi zaradi odprave posledic poplav ne bi še poslabšali stanja najranljivejših skupin prebivalstva, med katerimi smo v velikem številu tudi invalidi.
Med prebivalci Slovenije je okoli 12 do 13 odstotkov invalidov. Zato je treba slišati glas invalidov in ne odločati o invalidih brez njihove aktivne vloge. Invalidi želimo, da bi bil Svet za invalide RS s sprejemom novega zakona urejen kot neodvisno telo, tako bi tudi po oceni predsednice države lahko učinkoviteje nadziral uresničevanje konvencije o pravicah invalidov in izvajal naloge obveznega posvetovalnega foruma o vprašanjih invalidske politike.
Pohvalno je, da so bili na sprejemu tudi parašportniki, ki se pripravljajo na paralimpijske igre v Parizu. Nedvomo so tudi oni ogromno prispevali k prepoznavnosti naše skupne domovine.
Povzeto in foto - 24 UR - Nagovor predsednice NSIOS