• Aktualni dogodki

Sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov

2. December 2022

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik Vlade RS dr. Robert Golob so 1. novembra 2022 na Brdu pri Kranju pripravili tradicionalni sprejem za predstavnike invalidskih organizacij ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra. Geslo letošnjega mednarodnega dneva invalidov je: Transformativne rešitve za vključujoč razvoj: vloga inovacij pri spodbujanju dostopnega in pravičnega sveta.
Zbrane sta nagovorili tudi Lea Kovač, podpredsednica Sveta za invalide RS, in mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.

Predsednik Borut Pahor je povedal: »Prazniki in posebni dnevi v letu so letos končno spet priložnost, da se osebno srečamo, ocenimo doseženo in se z željami zazremo v prihodnost.
Mednarodni dan invalidov je zame vedno bil več kot zgolj dan v letu, posvečen osebam z invalidnostjo. Ker poteka prav na začetku meseca lepih želja in tihih pričakovanj, je hkrati čudovita priložnost in tako službena kot tudi naša povsem osebna dolžnost, da vam prisluhnemo.

Slovenija pri upoštevanju mednarodnih zavez glede pravic invalidov sicer ne zaostaja za najrazvitejšimi državami. V zadnjem času so bile sprejete tudi nekatere pomembne zakonske rešitve. Pa vendar marsikaj v preteklosti in še danes ne gre gladko in brez problemov. Zato je prav, da na napake in težave številni posamezniki, zlasti pa društva in združenja invalidov, nenehno opozarjate. Tako počasi vendarle vsi dojemamo in razumemo, da je pravi obraz države samo tisti, ki ga kaže do posebej ranljivih skupin ljudi.
Rad bi pozdravil prizadevanja Varuha človekovih pravic, ki z vsakoletnimi priporočili glede položaja in pravic invalidov opozarja vse državne organe in institucije na napake in težave. To počne tudi pristojna komisija državnega zbora. Prav tako bi izkoristil priložnost, da bi se zahvalil Zagovorniku načela enakosti, ki med drugim ugotavlja, da se še dandanes pri gradnji pomembnih javnih objektov dogaja, da ni urejen dostop za invalide.
Diskriminacija zaradi invalidnosti je nedopustna, dobiti mora takojšen odziv in postati družbeno povsem nesprejemljiva.
Predvsem pa bi rad ob tem poudaril, da moramo vsi na prvo mesto postaviti dostojanstvo. Dostojanstvo, ki si ga vsakdo zasluži in ki pripada vsakomur, brez izjeme. Tisti, ki so sicer že prikrajšani zaradi različnih osebnih okoliščin, pa krivice in nespoštovanje občutijo še mnogo bolj kot drugi. Ne dopuščajmo, da bi se to dogajalo.
Pomagajmo odpravljati »nevidnost« oseb s posebnimi potrebami, ki so bile predolgo skrite za domačimi štiri stenami ali zidovi posebnih institucij. Marsikje vam je uspelo stopiti na plan in pokazati številne sposobnosti, ki marsikdaj presegajo povsem zdrave ljudi. Zato gre zahvala vsem, ki si za to prizadevate, ki zaposlujete invalidne osebe in jim dajete priložnost in možnost biti vidne in slišane.
K temu so bila posebej usmerjena tudi vsa moja desetletna prizadevanja pri opozarjanju na ovire in težave, s katerimi se srečujete.
Z mnogimi med vami, posamezniki in predstavniki združenj, smo se v vseh teh letih večkrat srečevali. Tako na vsakoletnih vsebinskih posvetovanjih kot na številnih dogodkih in prireditvah.

Z njimi sem želel javno opozoriti na vaš položaj, pa tudi in predvsem na vaša dragocena prizadevanja ter izjemne rezultate, ki ste jih dosegli na posameznih področjih in na kar smo lahko kot družba in država ponosni. Prav je, da širša javnost lahko opazuje vaše delo in rezultate, ki izboljšujejo našo družbo, jo delajo bolj vključujočo. Bolj solidarno in bolj človeško.
Mislim, da si vsi mi, ki smo danes vaši gostitelji, štejemo v zadovoljstvo, da ste posamezniki in društva prejeli visoka državna odlikovanja, ker s svojimi dosežki in zaslugami pripomorete k kvalitetnejšemu vključevanju v družbo in vsakodnevno življenje številnih med vami.
Osebno sem bil zelo vesel, da sem imel možnost podeliti jabolko navdiha številnim,

posebej navdihujočim med vami – nazadnje pred dnevi na dan slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra, katerega uvedbo sem z velikim veseljem podprl na predlog Zveze društev gluhih in naglušnih v letu 2014.
Skupaj smo se 27. maja 2021 veselili rezultata naših skupnih prizadevanj za vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. To je bil posebej pomemben dan, saj sprejeta ustavna sprememba predstavlja posebnost v pravni teoriji in praksi tako v Evropi kot v svetu.
Ostaja mi v spominu moj obisk pri Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije, kjer smo si lahko ogledali prvi učni čebelnjak na svetu, prilagojen za invalide na vozičku.

Mnogi, še posebej otroci iz različnih šol in ustanov, so obiskali predsedniško palačo. Njihovo vznemirjenje in veselje ob obisku je bilo ganljivo in hkrati navdihujoče.
Pri vsem smo imeli skupen en sam cilj.
Naša skupnost, naša domovina, mora biti vključujoča skupnost za vsakogar. Prav zaradi razlik med nami moramo vzpostaviti pogoje, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani. Predvsem pa, da imamo vsi vsaj približno enake možnosti, da uveljavimo naše človeško dostojanstvo in naše talente. Samo na ta način bomo vsi, ne glede na naše osebne okoliščine, bogatejši in naša skupnost boljša.

Hvala vsem, ki vam pomagajo doma ali v posebnih ustanovah, društvom in združenjem, odločevalcem, ki vedo zakaj je nujna posebna tenkočutnost in skrbnost pri sprejemanju in uresničevanju zakonodaje, in vsem vam, ki ste tudi v imenu tistih, ki niso mogli ali zmogli, prišli na Brdo, da skupaj počastimo vaš dan. Naj vam izrazim moje najlepše želje ob bližajočih se praznikih in srečno v letih, ki prihajajo.

Predsednica MSIOS Mateja pa je v nagovoru dejala: »Mednarodni dan invalidov, 3. december, je bil prvič razglašen leta 1992 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov. Vsakoletno obeleževanje je namenjeno osveščanju o tem, da smo del družbe tudi invalidi, ki ne želimo biti le pasivni prejemniki skupnostne pomoči, ampak vstopamo v aktivno vlogo sooblikovalcev družbeno ekonomskega okolja, v katerem živimo.
Slovenski invalidi se povezujemo v reprezentativnih in drugih invalidskih organizacijah, ki niso le prostor izmenjave izkušenj, ampak z izvajanjem številnih programov in dejavnosti pomembno prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti, podpirajo aktivno in neodvisno življenje invalidov ter z različnimi storitvami dopolnjujejo vlogo države na področju uresničevanja pravic invalidov.
NSIOS spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov ter drugih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktov, opozarja na diskriminacijo, družbeno-ekonomski položaj invalidov in pomen zagotavljanja enakih možnosti. Skladno z načelom »Nič o invalidih brez invalidov« ter ob strokovnem znanju in izkušnjah, ki so se v večdesetletnem delovanju akumulirali v invalidskih organizacijah, utemeljeno pričakujemo, da so predstavniki NSIOS tvorno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov, na vseh področjih, ki so relevantna za invalide.
Želimo si, da bi tudi odločevalci prepoznali konstruktivno vlogo, ki jo lahko imajo invalidske organizacije pri oblikovanju enakopravne, pravične in vključujoče družbe za vse.
Upamo, da bo nalogo povezovanja med predstavnki Vlade in invalidskih organizacij, uspešno izvajala fokalna skupina, ki je nastala pred kratkim. Dela ji zagotovo ne bo manjkalo, saj je dejstvo, da pravice invalidov niso uresničene v polni meri, čeprav so določene z ustavo, zakoni in Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
Aprila 2023 bo minilo že 15 let od ratifikacije Konvencije. Ugotovimo lahko, da se je položaj invalidov v tem času na splošno izboljšal, a vrzel med zapisanimi in dejansko zagotovljenimi pravicami je še vedno velika. Tako denimo še vedno ni zagotovljena neovirana inkluzija in enake možnosti v izobraževanju, ki je bistveno izhodišče za uspešno vljučevanje v družbo in na trg dela v nadaljnjem življenju posameznika. Prav tako se prepočasi odpravljajo ovire v grajenem okolju, pri dostopu do dostopnih načinov komunikacije, do informacij, avdiovizualnih in spletnih medijskih vsebin, dostop do javnega prevoza. Obstoječ nabor podpornih storitev v skupnosti je daleč preskromen, da bi omogočal deinstitucionalizacijo, če izpostavimo le nekaj tem.
Izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji spremlja tudi Svet za invalide RS. NSIOS podpira prizadevanja, da bi bil Svet za invalide s sprejemom novega zakona urejen kot neodvisno telo skladno z zahtevami Konvencije in napotili Odbora ZN o pravicah invalidov. S tem bi bili zagotovljeni ustrezni pogoji, da bi učinkoviteje nadziral uresničevanje Konvencije in izvajal naloge obveznega posvetovalnega foruma o vprašanjih invalidske politike.
Zavedamo se, da je razvoj vključujoče družbe dolgotrajen proces, povezan tudi z vprašanji ekonomskih posledic zagotavljanja pravic. Morda pa bi se morali vprašati drugače: Ali si lahko kot država, ki se v ustavi deklarira kot pravna in socialna, privoščimo, da temeljnih človekovih pravic ne uresničimo?

Naj bo današnji dogodek ob mednarodnem dnevu invalidov hkrati priložnost, da se zahvalimo vsem posameznikom in institucijam, ki s svojim delovanjem spodbujajo enakopravno, aktivno in neodvisno življenje invalidov ter se zavzemajo za oblikovanje vključujoče in pravične družbe.«

Čestitke ob prazniku – Zveze paraplegikov Slovenije

Foto: Bor Slana/STA in Primož Jeraličs