Predstavljamo vam slikanico, Lev Rogi in Krila v srcu, ki je ob Dnevu paraplegikov izšla na pobudo Zveze paraplegikov Slovenije.

Naslov slikanice Lev Rogi in Krila v srcu ni naključen, saj izvira iz logotipa Zveze paraplegikov Slovenije, v katerem je invalidski voziček zamenjal ptiček v srcu. Ptiček in njegova krila so simbol svobode, notranje moči in volje do življenja. Ta sprememba lepo odraža pogled na svet, s katerim želimo biti prepoznavni v družbi. Danes na voziček gledamo le kot na tehnični pripomoček, ki nam omogoča bolj ali manj polno vključevanje v aktivno življenje in družbo. Ko nas vidite na njem, bi si želeli, da bi naprej videli človeka in šele nato kovinsko ogrodje s kolesi, na katerem sedimo.
V slikanici so Zveza paraplegikov Slovenije in pokrajinska društva predstavljena kar na petih straneh, če upoštevamo nagovor predsednika Daneta Kastelica. Knjiga je tako vsebinsko obsežna, vendar literarno in estetsko dovršena. Avtor, mladinski pisatelj Igor Plohl, je pred tiskom prosil za pregled strokovnjakinjo za otroško in mladinsko literaturo, ki je zapisala, da smo lahko z izdelkom zelo zadovoljni.
Tematsko v slikanici niso pokrite vse dejavnosti Zveze paraplegikov in pokrajinskih društev, saj jih je enostavno preveč. Zato se je avtor osredotočili le na tiste, ki izhajajo iz besedila pravljice ter preostale, ki še niso bile predstavljene v slikanicah o levu Rogiju.
Za »pokušino« navajamo kratek odlomek besedila pravljice: »Dragi Rogi,«
se je začelo pismo, ki ga je levu Rogiju napisala medvedka. »Zgodila se nam je huda nesreča. Naš sin Maj je ob polni luni padel z visoke češnje. Ko je izvedel, da ne bo nikoli več hodil, ga je zelo potrlo. Invalidskega vozička ne mara, noče v šolo, niti iz sobe. Izgubil je celo glas. Prosim, pomagaj mu znova najti iskrico v očeh.« Rogiju se je naredil cmok v grlu, saj je sam še predobro poznal težo takšnih dogodkov. Nemudoma se je odpravil k Medvedovim. »Pozdravljen,« je Rogi pokukal skozi priprta vrata. Maj je ležal na postelji in strmel v zrak. »Jaz sem Rogi,« se je lev približal medvedku, a se je ta v hipu obrnil stran. »Na invalidskem vozičku sem že vrsto let. Prišel sem, da ne bi bil sam in da bi te povabil v naše Društvo Krila v srcu.« Čeprav si je kepa dlake čez glavo potegnila odejo, Rogi ni obupal. »Pri nas namesto tac vsakdo dobi krila.«
Kakor vse ostale je tudi ta slikanica o levu Rogiju izšla v sozaložništvu Zveze paraplegikov Slovenije in Založbe Pivec iz Maribora.