Na Ministrstvo za zdravje smo v okviru javne razprave o spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predlagali, da se kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prizna tudi pravica do spremljevalca za najtežje invalide, ki se udeležijo skupinske obnovitvene rehabilitacije (SOR).

Od leta 2023 dalje je na podlagi našega predloga SOR postala pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta določba se bo začela sicer v polni meri uveljavljati šele v 2027 po poteku prehodnega obdobja, do takrat pa se bo SOR izvajala predvidoma na podlagi javnih razpisov, kot to velja že vsa leta.

O pomembnost SOR za ohranitev zdravja invalidov ni dvoma, je pa za samo izvedbo lahko ključno, da ima udeleženec spremljevalca – za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in za dejansko vključevanje v vsebine SOR. Če spremljevalca ni, se pri najtežjih invalidih lahko zgodi, da se SOR sploh ne morejo udeležiti in tako sama pravica zanje nima več pomena. Na to jasno kažejo tudi razpisi Ministrstva za zdravje za SOR, ki poleg udeležbe invalidov na SOR financirajo tudi udeležbo njihovih spremljevalcev. Ker v zakonu te rešitve ni, smo predlagali, da naj se še pred potekom prehodnega obdobja zagotovi, da se iz zdravstvene blagajne za najtežje invalide zagotovi tudi udeležba spremljevalcev in sicer na enak način, kot to že sedaj velja za zdraviliška zdravljenja, ki so lahko primerljiva zdravstvena storitev.

Predlagali smo tudi, da spremljevalcem pripada tudi ustrezno nadomestilo, enako kot je je to že urejeno v primerih sobivanja v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču.