V Ljubljani je danes potekal strokovni posvetovalnik Iz prakse za prakso: vključujoče kulture in prostorska dostopnost, ki sta ga organizirala Zveza paraplegikov Slovenije in Zavod Vključen svet v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Posvet je bil namenjen vprašanju, kako lahko delovna okolja postanejo dostopnejša, bolj vključujoča in odprta za različne potrebe ljudi.

Dogodek je povezal predstavnike organizacij, podjetij, lokalne skupnosti, strokovne javnosti in druge deležnike, ki lahko prispevajo k bolj vključujočim praksam na področju dela, dostopnosti in organizacijske kulture. Razprava je obravnavala uporabniško izkušnjo, dobre prakse podjetij, vlogo lokalne skupnosti ter konkretne korake za bolj dostopna delovna okolja.

Posvet so z uvodnim nagovorom odprli Alenka Vidic Praprotnik, direktorica Zavoda Vključen svet, Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije ter Sašo Rink, direktor Lekarne Ljubljana. Izpostavili so, da vključevanje oseb z invalidnostjo ni zgolj vprašanje zakonodaje, temveč predvsem odprte komunikacije, sodelovanja in pripravljenosti na konkretne prilagoditve.

Laura Ferkulj, specialistka kadrovskih storitev v podjetju Novartis, je delila svojo pozitivno izkušnjo zaposlitve kot oseba z invalidnostjo. Izpostavila je pomen odprte komunikacije in pripravljenosti vodstva, da jo takoj povpraša o potrebnih prilagoditvah delovnega mesta, kot je na primer višina pisarniške opreme.
»Najbolj spregledan element je prav prvi stik. Ključna je pripravljenost delodajalca, da vpraša, kaj zaposleni potrebuje, saj se vse ostalo lahko nadgradi,« je dejala Laura.

Predstavljene so bile tudi dobre prakse
Predstavnica Univerze v Ljubljani, vodja Pisarne za enakost in vključevanje izr. prof. dr. Petra Videmšek, je predstavila delovanje pisarne in novega mobilnega tima, ki na vseh članicah Univerze svetuje glede prilagoditev prostora za študente in zaposlene. Poudarila je pomen participacije oseb z izkušnjami in namenskih sredstev Univerze v Ljubljani za prilagoditve.

Predstavnici Zavoda Papilot, diplomirani delovni terapevtki Haidi Pečavar in Maša Ramšak, sta izpostavili pomen individualne poklicne rehabilitacije in analize delovnega mesta, pri čemer sta poudarili fizične, kognitivne in psihosocialne vidike. Poudarili sta, da prilagoditve niso ugodnosti, temveč pogoji za delo, ki izboljšujejo odnose v celotnem kolektivu.

Predstavnik Mestne občine Ljubljana Sašo Rink je predstavil dosežke akcijskega načrta mesta Ljubljana občina po meri invalidov, med drugim urejanje peš con, taktilne poti, dostopne kavalirje in turistične avtobuse. Ob tem je izpostavil, da različnost bogati družbo, urejena infrastruktura pa mora biti univerzalno uporabna za vse.

Tamara Barič iz podjetja Novartis je orisala program Accessible Workplace, v okviru katerega izvajajo ocene dostopnosti prostorov, izobražujejo vodje ter uporabljajo kreativne pristope, kot je Živa knjižnica. Izpostavila je nujnost medoddelčnega povezovanja pod vodilom »Skupaj smo močnejši«.

Marija Lovrenčič, ETRI, je izpostavila koncept dela po meri človeka, ki ne pomeni lažjega dela, temveč odgovorno delo in opolnomočenje posameznikov. Z uvajanjem vizualnih navodil in medsebojnim učenjem v ekipi dokazujejo, da lahko z ustreznimi prilagoditvami vsak zaposleni prispeva enako kakovostno ter razvije svoje polne sposobnosti.

Iz predstavljenih dobrih praks je mogoče povzeti, da polna vključenost oseb z invalidnostjo zahteva usklajeno delovanje na več ravneh, od takojšnjih prilagoditev v delovnih okoljih do dolgoročnih prostorskih in sistemskih rešitev. Zaključki Posvetovalnika bodo služili kot izhodišče za nadaljnje aktivnosti, krepitev sodelovanja med deležniki in oblikovanje konkretnih korakov za bolj vključujoče okolje.

Dogodek so podprli tudi Pekarna Pečjak, Ljubljanski potniški promet in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.