• Šport

Na tradicionalnem Ljubljanskem maratonu tudi parakolesarji

28. Oktober 2019

Na tradicionalnem ljubljanskem tekaškem prazniku, ki je tudi letos sprejel peščico ročnih kolesarjev, eno kolesarko in celo enega gosta iz severne sosede Avstrije, nas je 27. oktobra 2019 za spremembo in prijetno presenečenje vseh zbranih pričakalo krasno vreme. V stilu babjega poletja se je že nekaj pred deseto razkadila ljubljanska megla in sonce je pritisnilo na živo srebro ter ga prisililo do solidnih 15 stopinj Celzija. Anoraki, rutke, rokavice in termo hlače so temu primerno večinoma ostali v torbah. Ker pa je za univerzalno kozmično ravnovesje vedno potrebna tudi druga plat, je prelepemu vremenu sledilo nekoliko bolj kaotično stanje pred samim štartom in žal tudi po njem.
V nasprotju s preteklimi leti na maratonu, ko smo imeli ročni kolesarji relativno enostaven dostop do startne linije, nas je vsaj četverica brez pravih navodil in usmeritev tavala naokrog in iskala nišo, kjer bi se lahko prebili skozi zaščitne ograje do starta. Ne vem sicer, kako so to uredili ostali udeleženci, a vsaj polovica udeleženih ročnih kolesarjev nas je na start prišlo tik pred zdajci, dve minuti pred pokom startne pištole. Če bi se ta pok vsaj zgodil! Letos nas je namreč neprijetno presenetila odsotnost odštevanja zadnjih sekund pred štartom, zato dejansko sploh nismo vedeli, kdaj naj bi morali startati. Ob brutalnem (beri: hitrem) začetku favoritov dirke si tako lahko kaj hitro ostal brez zavetrja, če si moment starta zamudil. Ne vem sicer kako je bilo z drugimi udeleženci, a trasa je bila mestoma slabo označena in brez nedvoumnih znakov kam zaviti, zato nas je trojica celo zgrešila pravi odcep in s tem dragocene sekunde. No, najhitrejšim se to ni toliko poznalo in so vseeno prišli do vrhunskega rezultata. Tokrat smo se podali na polmaraton (21.098 m), med parakolesarji pa ga je najhitreje prevozil Gregor Habe - DP-CE (0:37:40), drugi je bil Anej Doplihar - DP-NG (0:37:47), tretji pa David Razboršek - DP-CE (0:38:19).
Da pa ne bi izpadlo, da samo kritiziramo: nastop na Ljubljanskem maratonu je nekaj posebnega zaradi vsesplošnega navijaškega utripa in vzdušja, ki ga množica udeležencev in navijačev ustvari na in ob progi. V prihodnjih izvedbah bi bilo lepo videti še več ročnih kolesarjev in kolesark, ki bi dirko naredili še hitrejšo in bolj napeto!