Minuli vikend (8. in 9. junij 2019) je za marsikaterega ljubitelja kolesarstva minil v znamenju največjega tovrstnega dogodka na naši zemljici. Potekal je namreč že 38. maraton Franja. Kot je navada zadnjih let smo se dogodka udeležili tudi parakolesarji, poleg slabovidnih in amputiranih kolesarjev seveda tudi četica ročnih kolesarjev, članov Zveze paraplegikov Slovenije.
Prva epizoda dvodelne serije se je začela že v petek z vožnjo na čas oziroma kronometrom v dolžini 21 km s traso BTC City – Domžale – BTC City. Na startu smo se zvrstili štirje ročni kolesarji in ob ogrevanju pod šotorom razglabljali, ali nam bo popoldanski veter pomagal ali ne. Hitro smo ugotovili, da se bo treba na povratku iz Domžal »šparat«, saj je pihal relativno močan jugovzhodnik. Po pričakovanjih je do Domžal precej »letelo« z več kot 35 km/h povprečne hitrosti. Po obratu v centru Domžal pa se je začela kalvarija, saj je kljub vsem naporom zaradi močnega vetra povprečna hitrost vztrajno padala. A tako v kolesarstvu pač je: veter je enak za vse. Končni rezultati kronometra na 21 km:
Marko Sever: 34:24.1 - (DP-NG)
Peter Cerar: 39:52.9 - (DP-LJ)
Edo Ješe: 40:10.9 –  (DP-LJ)
Gregor Habe: 41:10.2 (DP-CE)
Po dnevu premora, ko se je vsak od nas na svoj način skušal regenerirati, nas je pričakalo toplo nedeljsko jutro, ki je vabilo na štart malega Maratona. Obetal se je sončen in vroč dan, a vseeno bolje vročina kot pa nalivi kot se je to že zgodilo v preteklih letih. Štartali smo le trije, Edo, Grega in jaz in s skupnimi močmi relativno hitro (povprečna hitrost cca 32 km/h) pridrveli do vznožja klanca na Suhi dol, vzpetine, ki povezuje Poljansko dolino s Horjulom. Omeniti moram, da smo ročni kolesarji postali že stalnica Franje in njen prepoznaven element so dokazovala tudi vprašanja sotrpinov na kolesih: »Ja, kje pa je Anka?«, »A ti si David?«, »Aneja mogoče poznate?«
Na klanec je svoje plezalske sposobnosti pokazal Edo »Merckx« Ješe, ki je do vrha naredil kar nekaj razlike. Z Gregom sva se odločila, da bova preostanek poti od Gorenje vasi do cilja prevozila skupaj in z rednimi menjavami v ospredju skušala zmanjšati razliko in Edota ujeti. Kljub vztrajnosti in trudu nama to ni uspelo in Ediju sva lahko le iskreno čestitala za izjemno vožnjo. Po zaključku je pod osrednjim šotorom prireditve sledila še obvezna »rehidracija« ter porcija testenin skupaj z analizo dirke. Poleg ugotovitve, da smo precej dobro opravili z maratonom in ga odpeljali za svoje razmere hitro, pa smo se strinjali tudi, da bi bil veliko večji žur, če bi bilo ročnih kolesarjev na Franji vsako leto več.
Rezultati malega maratona Franja, 99 km:
Edo Ješe: 3:58:29.7
Peter Cerar: 4:00:44.0
Gregor Habe: 4:00:45.3
Zapisal Peter Cerar