Na zagovornika načel enakosti Miho Lobnika se je leta 2019 obrnila mama gibalno oviranega devetošolca, ki se je želel vpisati v eno od ljubljanskih gimnazij, a je moral spremeniti svoj načrt zaradi nedostopnosti šole. Mati proti gimnaziji ni želela vložiti predloga za obravnavo diskriminacije, je pa Lobnik primer vzel kot izhodišče za pripravo posebnega poročila, v katerem je opozoril, da vse pogoje za vključitev gibalno oviranih dijakov v izobraževalni proces izpolnjuje le 26 odstotkov slovenskih srednjih šol.
Polna dostopnost šole pomeni, da ima klančine ali dvižne ploščadi, prostorsko prilagojene sanitarije, dvigalo in urejen dostop do parkirišča in drugih prostorov. Večina srednjih šol je le delno dostopnih. Med razlogi, zakaj nimajo urejenega dostopa, prednjači pomanjkanje finančnih sredstev. Nekatere stavbe zaradi starosti oziroma spomeniške zaščite ne omogočajo posegov. Šole pa nedostopnost pojasnjujejo tudi z argumentom, da še niso imele primera vpisa gibalno oviranega dijaka.
Nevladniki poročajo, da številni starši otrok z invalidnostjo zaradi bojazni, da bo njihov otrok še dodatno stigmatiziran, ne uporabijo pravnih sredstev proti nedostopnim šolam. Prav tako odnosa s šolo ne želijo začeti s konfliktom. Težave glede dostopnosti poročajo le občasno in jih poskušajo reševati sami v okviru šole ali lokalne skupnosti. Če to ni možno, otroka vpišejo v šolo izven kraja bivanja.
Kot je poudarila vršilka dolžnosti predsednice NSIOS Mateja Toman, si želimo, »da bi bile vse šole dostopne, ne samo za gibalno ovirane, ampak tudi za otroke z drugimi oviranostmi.« Nadaljuje, da bi bilo smiselno pregledati, koliko šolski sistem dejansko omogoča enakopravno inkluzijo vsem otrokom s posebnimi potrebami.
Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je sicer treba za ljudi z invalidnostmi prilagoditve objektov v javni rabi zagotoviti najpozneje do decembra 2025. Sankcije za kršitelje niso predvidene. V načrtu razvojnih programov je bilo v letih 2022 in 2023 za ureditev dostopa za gibalno ovirane v stavbah Republike Slovenije zagotovljenih skupno pet milijonov evrov. Za naprej finančna sredstva niso predvidena. Šolsko ministrstvo je po povpraševanju novinarjev Dnevnika zatrdilo, da bo izpolnilo zakonske obveznosti na vseh objektih srednjih šol, kjer bo to mogoče. A ustrezna finančna sredstva še niso zagotovljena. »Najprej je predvidena priprava analize in ocene, za kakšna vlaganja gre, nato pa bomo lahko podali dodatna pojasnila,« so še sporočili z ministrstva.
Povzeto po: Dnevnik, 5. 8. 2022, str. 2