Pohod je bil že četrtič organiziran v Gorjancih, udeleženci pa so izbrali dve poti z istim ciljem. Pohod po Gorjancih je del širšega projekta spoznavanja Evropskih pešpoti – E7, E12 in E6, ki povezujejo Slovenijo z drugimi deli Evrope. Leto 2025 je še posebej pomembno, saj praznujemo 50 let E6, eno najlepših evropskih poti. Odbor inPlaninec bo konec meseca dopolnil 10 let. Tako je ta pohod bil že prazničen.

Sobotni pohod GOGO, 6.9.2025 nas je vodil od zbornega mesta pri križišču Krvavi kamen do doma na Miklavžu – okrepčali smo se s stvarmi iz svojega nahrbtnika in si naročili kavo ali drugo pijačo.

Na križišču cest pred Miklavžem (964 m) je Krvavi kamen (928 mnm). O tem kraju je več legend in ena od njih, ki jo je zapisal Janez Trdina, pravi, da naj bi se tu Kranjci in Hrvati hudo sprli zaradi meje, in prišlo je do poboja. Na kamnu pa je zapisana letnica tega spora.

S Počitniškega doma na Miklavžu smo šli le še nekaj metrov do cerkve Svetega Miklavža, si jo ogledali in uživali v izredno lepem razgledu na Šentjernej in Trdinov vrh (1178 mnm). Pri oglarjih so izvedeli, kako skrbijo za kopo: »Kuhanje oglja lahko traja tudi do tri tedne, odvisno od velikosti kope – pomembno je, kako je zložena,« so pojasnili domačini.

Dalje smo šli del poti po isti poti nazaj, nato pa zavili do planinskega doma pri Gospodični (822 mnm), kjer jih je pričakal srečanje s skupino, ki je šla po evropski pešpoti E7. Od Jugorja so se povzpeli na dom pri Gospodični. Nekaj pohodnikov iz druge skupina pa se je se podala še do Trdinovega vrha po žig. Na vrhu sta postavljeni dve manjši cerkvi. Prva je ruševina Sveta Jera, druga kapela Svetega Ilije, ki pa stoji na hrvaški strani. Na Trdinovem vrhu pa stojijo tudi oddajniki, ki so lepo vidni iz daljave.

Tukaj na Gorjancih, pod planinskim domom pri Gospodični, izvira čist, hladen studenec. O njem se že stoletja pripoveduje čarobna legenda. V davnih časih tu živela lepa gospodična, ki je bila znana po svoji prijaznosti in dobroti. Vsakemu, ki je zašel v gozd, je pomagala: pastirjem je kazala pot, bolnim nosila zdravilne zeli, utrujenim popotnikom pa je prinašala vodo iz čistega izvira. Ko je umrla, je izpod mesta, kjer je največkrat počivala, pritekel studenec. Voda ima čudežno moč in daje mladost, zdravje in notranjo moč tistim, ki jo pijejo. Od tod tudi ime Gospodičin studenec. Popotnik se ob studencu odžeja, dobi nove moči za naprej. In če se dekle ali fant umijeta z njegovo vodo, bo to prineslo lepoto in srečo.

In seveda smo šli tudi mi poskusit, ali deluje. Od doma je lep razgled od zahoda proti severu. Na zahodu vidimo Kočevski rog; od zahoda proti severu se med Krko in Savo razprostira Dolenjsko gričevje, za njim se dviga Posavsko hribovje s Kumom, na obzorju pa vidimo Karavanke ter Kamniške Alpe; med Gorjanci in Dolenjskim gričevjem je obširno Krško polje; lepo vidimo Novo mesto in Trško goro; natančno proti severu je v bližini Tolsti vrh (356 m) s cerkvijo na vrhu. Razgleda proti vzhodu in jugu ni, ker ga zakriva hrbet Gorjancev. Okrepčali smo se z okusno gobovo juho, gorjanskim fižolom in joto. Pohodnik Herman je dodal: »Že dolgo nisem bil na pohodih in sem jih pogrešal. Vse sorte, vsak s svojimi težavami, ampak tukaj smo skupaj, tukaj smo močni, tukaj uživamo v naravi.« Pohodniki smo se nato vrnili do Krvavega kamna, kjer jih je čakal prevoz. In ponovno uživali v razgledih.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami ustvarjali čudovit dan poln nepozabnih spominov.