V Zagrebu je med 28. in 31. majem potekal letni kongres Evropske federacije za poškodbe hrbtenjače (ESCIF). Zbrala se je široka mednarodna skupnost oseb s poškodbo hrbtenjače, predstavnikov društev, strokovnjakov za rehabilitacijo, inovatorjev, turističnih delavcev in zagovornikov invalidskih pravic. Dogodek, ki ga je organizirala hrvaška zveza društev paraplegikov in tetraplegikov HUPT, je potekal v hotelu The Westin Zagreb.

Zagreb je za nekaj dni postal evropsko središče razprav o tem, kako izboljšati življenje oseb s poškodbo hrbtenjače – od dostopnega turizma in javnega prevoza, do uporabe naprednih tehničnih pripomočkov in uveljavljanja pravic invalidov v širši družbi. Kongres se je uradno začel v sredo popoldne z registracijo udeležencev in družabnim večerom, ki je omogočil prvo mreženje predstavnikov iz številnih držav.

Četrtkov program se je začel z uvodnima nagovoroma Bojana Hajdina, predsednikom HUPT-a (HUPT) in predsednice ESCIF Lucy Robinson. Prvi dan je ponudil nekaj ključnih predavanj, med drugim predstavitev italijanskega podjetja Triride, ki je predstavilo sodobne električne priklope za invalidske vozičke. Naprave omogočajo bistveno večjo svobodo gibanja, tako v urbanem kot podeželskem okolju in so že prisotne v številnih evropskih državah. Veliko pozornosti je bilo posvečene vključujočemu in trajnostnemu turizmu. Hrvaški strokovnjaki so predstavili trenutno stanje in izzive na področju turistične dostopnosti v državi, sledil pa je plodovit panel o mednarodnih primerih dobre prakse ter pomembnosti sodelovanja med turističnimi ponudniki, lokalnimi skupnostmi in invalidskimi organizacijami. Poseben prispevek sta dodali tudi delovna terapevtka Petra Grabner in dr. Ana Saksida, predstojnica oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvarami hrbtenjače z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča. Predstavili sta delo URI Soča na področju rehabilitacije po poškodbi hrbtenjače, vlogo interdisciplinarnega tima in dobre prakse, ki vključujejo sodobne terapevtske pristope, inovacije ter podporo pacientom na poti k čim večji samostojnosti.

Petkov program je nadaljeval rdečo nit z dodatnimi predavanji na temo pomožnih tehnologij in mobilnosti. V ospredju je bila predstavitev možnosti za izboljšanje mobilnosti oseb z invalidnostjo z uporabo pametnih tehnologij – od električnih priklopov, do nadzornih sistemov in aplikacij za orientacijo v prostoru. Zelo zanimivo in navdihujoče je bilo predavanje mladega tetraplegika Slavena Škrobota, popotnika, ki je že skoraj obkrožil svet. Svojo zgodbo je predstavil s slikami in izkušnjami s potovanj po različnih celinah ter poudaril pomen dostopnosti, poguma in vztrajnosti.

Geodetski inštitut Slovenije (GIS) je kot vodilni partner povezal 7 držav in 12 partnerjev v triletnem projektu za izboljšanje dostopnega turizma v centralni Evropi »Spaces4all«, ki ga sofinancira Evropska unija. Ključne točke projekta je orisal Jani Demšar iz GIS in poudaril, da projekt obravnava ovire in možne rešitve za doseganje resnične dostopnosti turističnih lokacij in/ali destinacij na podlagi dveh razvojnih podeželskih turističnih območij (CZ-AT; SI-HR-HU), ki imajo možnost in vizijo vključevanja elementov dostopnosti pri načrtovanju prihodnjih destinacij.

Zelo aktualna je bila predstavitev Evropskega invalidskega foruma (EDF) o pravicah potnikov z invalidnostjo. Posebej so izpostavili pomen ozaveščenosti o pravicah, ki so osebam z invalidnostjo zagotovljene z evropsko zakonodajo, a se v praksi pogosto ne izvajajo v celoti, še posebej v letalskem in železniškem prometu.

V razpravi »Prihodnost dostopnih mest in transporta za osebe z invalidnostjo« je sodelovala tudi Mirjam Kanalec, ki je na kratko orisala pilotni projekt »Prevozi na klic«, s katerim država Slovenija poskuša rešiti nedostopnost javnega medkrajevnega avtobusnega prometa za gibalno in senzorno ovirane. Pobudo za projekt je dala prav Zveza paraplegikov Slovenije še pred decembrom 2020, ko se je iztekel rok za zagotovitev dostopnosti avtobusov za prevoz potnikov v cestnem prometu za ljudi z invalidnostmi.

Med zanimivejšimi dogodki je bila interaktivna delavnica »World Café«, kjer smo udeleženci skupaj oblikovali konkretna priporočila za razvoj dostopnega turizma in prevoza. Organizatorji so v petek poskrbeli še za družabni program s popoldanskim vodenim ogledom Zagreba, prilagojenim uporabnikom invalidskih vozičkov. Ogledali smo si glavne mestne znamenitosti, med drugim tudi Trg bana Jelačića, srce mestnega dogajanja, kjer stoji znameniti kip bana Josipa Jelačića na konju.

Med sprehodom smo izvedeli tudi nekaj legend o izvoru imena »Zagreb«. Ena najbolj znanih pravi, da je mesto dobilo ime po izviru Manduševac, kjer naj bi utrujeni vitez ukazal dekletu, naj mu »zagrebi« (zajame) vodo in tako naj bi nastalo ime Zagreb.

Popoldne smo zaključili z okusnim kosilom v središču mesta in s skupinsko fotografijo. Zvečer je sledila slovesna večerja z druženjem in kulturnim programom, ki je s sproščenim vzdušjem še bolj povezala udeležence.

Zadnji dan kongresa je bil namenjen letni skupščini ESCIF, na kateri so člani obravnavali poročila, sprejeli smernice za nadaljnje delo ter izglasovali popravke in dopolnitve statuta, ki bo med drugim omogočil tudi polnopravno članstvo ESCIF v EDF. nove projekte. Ob koncu so gostitelji predstavili lokacijo kongresa za leto 2026, ki bo v Italiji, v Boloniji, na temo staranja oseb z okvaro hrbtenjače. Za zaključek je Mirjam Kanalec, predstavnica Zveze paraplegikov Slovenije, udeležencem predstavila Dom paraplegikov Pacug kot dober primer dostopnega turizma. Poudarila je, da se v njem vsako leto izvaja obnovitvena rehabilitacija, kar je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja in aktivnega življenjskega sloga oseb s poškodbo hrbtenjače. Skupaj z Bojano Gladović iz Srbije sta predstavili tudi projekt Živeti pokončno – duševno zdravje mladih, ki sta ga v okviru programa Erasmus+ lani uspešno izvedli organizaciji Spiks iz Srbije in Zveza paraplegikov Slovenije.

Udeleženci iz Slovenije smo se vrnili domov polni novih znanj, idej in kontaktov, ki jih bomo lahko uporabili v prihodnjih projektih in pobudah doma. Dogodki, kot je ESCIF kongres, dokazujejo, kako pomembno je evropsko sodelovanje na področju invalidnosti. Gre za prostor, kjer se prepletajo strokovne rešitve, uporabniške izkušnje in politične pobude – vse z enim ciljem: izboljšati kakovost življenja oseb s poškodbo hrbtenjače v vsakdanjem življenju.

Slovenija ima veliko znanja in prakse, ki jih lahko deli s svetom, lahko pa tudi veliko pridobi iz primerov drugih držav. ESCIF 2025 je bil še en korak v smeri vključujoče Evrope, ki se ne konča pri dostopu do prostora, temveč se začne z dostopom do življenja v vseh njegovih razsežnostih.