Upravno sodišče je v začetku leta ugodilo tožbi našega člana zoper odločitev Centra za socialno delo (CSD) in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki sta po uradni dolžnosti opravila ponovno oceno potrebe po osebni asistenci. Sodišče mu je nazaj priznalo  pravico 168 ur osebne asistence, kar mu je CSD odvzel.

Našemu članu je bila priznana pravica do osebne asistence v višini 168 ur. CSD je na podlagi novele Zakona o osebni asistenci (ZOA-B) sam pričel s ponovno oceno in na podlagi mnenja Inštituta RS za socialno varstvo (IRSV) ugotovil, da ima potrebno samo še 80 ur. In to kljub temu, da je v tem istem mnenju ugotavljal še dodatne potrebe, saj je član mlajša in zelo aktivna oseba (npr. vodi kampanje zbiranja sredstev). Ker ta obseg ur ni zadoščal niti za osnovne potrebe in nego, kaj šele za njegove aktivnosti, se je član z našo pomočjo pritožil. MDDSZ mu je na podlagi pritožbe priznal 90 ur, kar je bilo še vedno bistveno manj od njegovih dejanskih potreb. Sledila je pot na Upravno sodišče, kjer je član z našo pomočjo tudi uspel.

Upravno sodišče je ugotovilo predvsem dvoje.

Prvič, da CSD kljub temu, da je sprememba zakona nalagala CSD ponovne ocene, takšen odvzem ur pomeni neustaven poseg v že pridobljene pravice. Članu je bilo namreč s pravnomočno odločbo priznana pravica do osebne asistence do 168 ur, zato CSD tega ni mogel odvzeti. To pomeni, da so bili tudi drugi odvzemi ur osebne asistence »po uradni dolžnosti« neustavni, na kar je opozarjal tudi Varuh človekovih pravic.

Drugič, da morajo biti odločbe o pravici do osebne asistence (in s tem mnenja IRSV) bistveno bolj obrazložena. Ne zadošča namreč, če CSD oz. IRRSV samo naštejeta, kaj oseba zmore, kaj ne, kje rabi pomoč in kje ne. Potrebno je jasno napisati, kako je CSD prišel do števila ur osebne asistence in zakaj je odločil, da pripada osebi  ravno npr. 80 ur in ne 70 ur ali 90 ur. Pri tem ni sprejemljivo, da se CSD ali MDDSZ sklicujeta na »interna« orodja in algoritme, temveč bi morala jasno navesti kako in zakaj sta odločila, da osebi pripada določno število ur oseben asistence (kot tudi npr. zakaj ji ne pripada vsaj 30 ur). Prav tako je nujno, da CSD ali MDDSZ pred izdajo odločbe osebi razkrijete svoje ugotovitve in ji data možnost, da se o ugotovitvah izjasni (npr. da pove, kje meni, da je bila ocena napačna, kaj se ni zadosti upoštevalo, itd.).

Iz prakse ugotavljamo, da naši člani in drugi še vedno pogosto dobijo odločbe CSD o osebni asistenci, ki niso zadostno obrazložene (kot npr. da se jim pravica do osebne asistence zavrne, ker naj bi potrebovali manj kot 30 ur pomoči, ne razkrije pa se, koliko ur je bilo ugotovljeno, da potrebujejo in kako je bilo to izračunano).

Vsem, ki bodo zaprošali za osebno asistenco ali za ponovne ocene (npr. zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja) svetujemo, da preučijo odločbe CSD in preverijo, ali je iz njih razvidno, kako je bila potreba po urah izračunana in določena. Če tega v odločbi ni, je odločba nezakonita.