Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je letošnjo, zdaj že tradicionalno slikarsko delavnico, 12. novembra 2024, pripravilo v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča. Sodelovali so slikarji paraplegiki in tetraplegiki iz štirih pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije ter predstavili umetnost kot eno od poti rehabilitacije po okvari hrbtenjače. Med njimi je slikal tudi vodja kulturne dejavnosti pri ZPS Metod Zakotnik. Udeležence slikarske delavnice so pozdravili in nagovorili generalni direktor URI-Soča Roman Jakič, predstojnica oddelka za rehabilitacijo dr. Ana Saksida, predsednica DP ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec, delovna terapevtka Tanja Štefanič Smisl.
Jaka Racman, ki že vrsto let spremlja slikarje invalide, je s stališča umetnostne zgodovine povedal nekaj besed o vlogi umetnosti kot obliki izražanja, ki lahko presega gibalne oviranosti ustvarjalcev. Med drugim je poudaril: »O terapevtski vlogi umetnosti in njenih prepoznanih pozitivnih učinkih, tudi v fizičnem in psihosocialnem procesu rehabilitacije, obstaja veliko strokovne literature in široka praksa. Vendar mora sleherno kreativnost spremljati tudi zavedanje presežnega, umetniškega potenciala, ki zazveni šele na opni časa. In programi s področja kulture, ki so bili osnovani že v samem začetku delovanja Zveza paraplegikov Slovenije. Do danes so že obrodili vidne sadove prizadevanj zavzetih posameznikov za bolj ali manj kontinuiran razvoj, tudi na področju likovne umetnosti, zato se je treba ozreti nazaj … Poleg nepogrešljivih in bolj otipljivih dejavnosti na področju socialnega varstva je vredno povzdigniti na piedestal tudi programe z dolgoročnimi cilji, ki hranijo in spodbujajo na prvi pogled morda manj nujna področja, med katerimi je (pre)pogosto tudi umetnost.
Rajko Čauševič, dolgoletni mentor naših slikarjev, je nudil strokovno pomoč pri ustvarjanju novih del na delavnici.
Nastale slike so po koncu delavnice bile razstavljene v avli 3. nadstropja URI-Soča.