3. decembra vsako leto obeležujemo mednarodni dan invalidov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov že leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Tema letošnjega mednarodnega dneva invalidov je - »Niso vse invalidnosti vidne,« zato ob težavah s katerimi se invalidi soočamo pri enakopravnem vključevanju v družbo, želimo posebej opozoriti na  tako imenovane nevidne invalidnosti, ki so pogosto spregledane.
Trije predsedniki – Borut Pahor, predsednik Republike, Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora in Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije so 1. decembra 2021 na Brdu za predstavnike invalidskih organizacij, tudi letos pripravili tradicionalni slovesni sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov.
Slavnostni nagovor je imel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in med drugim poudaril, da je vsakoletno srečanje priložnost, da skupaj premislimo o možnostih za izboljšanje položaja invalidov. Naša skupna dolžnost je nenehno opozarjati na tisto, kar moramo kot družba in država izboljšati in ob tem vsako leto opažamo tudi napredek. Predsednik je omenil tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki seveda nikoli ne bo popoln in vedno bodo nanj pripombe. Toda treba je ugrizniti v to, čeprav kislo jabolko, in mu odpreti pot. Dodal je še, da je za invalide običajno domače okolje pomembnejše od sleherne ustanove, zato je dobrodošla osebna asistenca. Ta je v tem času pokazala nekaj slabosti, a jo imamo in na vidiku so že nekatere izboljšave.
Zbrane, med katerimi so bili tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in državni svetnik Dane Kastelic, sta nagovorila predsednik NSIOS Borut Sever in predsednica Sveta RS za invalide Mateja Toman. Borut Sever je v nagovoru poudaril: »Diskriminacija invalidov se na žalost še vedno kaže na mnogih področjih. V času COVID-19 pa so se razkrile tudi velike pomanjkljivosti v podpornih sistemih, kakor tudi v sistemu zdravstvenega, socialnega varstva in drugje, kjer je treba pospešiti postopke deinstitucionalizacije in vzpostavljanja mreže podpornih storitev, predvsem pa tudi storitev dolgotrajne oskrbe.
Pri tem opozarjamo, da ne sme priti do manjšanja, krčenja obstoječega obsega pravic, ki zagotavljajo uresničevanje človekovih pravic invalidom, oziroma prenašanja le teh iz zakonskega nivoja na nivo podzakonskih aktov. Konkretno tudi v delu, ki pretvarja oziroma prenaša obstoječo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot pravice po obstoječih zakonih v Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Posebej opozarjamo na nepravilnostih in bistvene pomanjkljivostih pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolitvah Zakona o igrah na srečo, kjer invalidi nismo bili vključeni v potrebne postopke, kot to zahteva konvencija, kakor tudi na negativne posledice, ki jih ta prinaša na širšem družbenem področju, posebej področju skrbi za najtežje invalide. Zato je tak predlog zakona nesprejemljiv in ga moramo kot družba zavrniti.
In nenazadnje, je tudi zato na vseh področjih treba polno uveljavljanje načela »nič o invalidih brez invalidov« in invalide vključiti v vse postopke odločanja, ki se nas tičejo, ter v največji meri upoštevati naša stališča in predloge, predvsem pri pripravi predpisov. Sami želimo, zmoremo, predvsem pa hočemo odločati o sebi!
Ob prioritetah, ki nas čakajo v prihodnjem letu, pa se je posebej treba posvetiti problemu revščine med invalidi. Tveganju so izpostavljeni v veliko večji meri, stopnja nezaposlenosti je v povprečju znatno višja, kjer je potrebo nemudoma pristopiti k nadaljnjemu iskanju rešitev in pripravi potrebnih zakonskih sprememb. Tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Primarno govorimo o zvišanju socialno varstvenih in drugih prejemkov, uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo, nadomestil za telesno okvaro in drugih, ki izostajajo.«
Besedo je povzela predsednica Sveta RS za invalide mag. Mateja in med drugim povedala: »Svet za invalide Republike Slovenije mora imeti odločilno vlogo pri implementaciji Konvencije o pravicah invalidov. Da položaj Sveta ni ustrezno urejen in mu je tako onemogočeno, da bi lahko resnično deloval kot neodvisni nadzorni okvir izvajanja Konvencije, je našo državo opozoril tudi Odbor za pravice invalidov. Z namenom ustrezne ureditve položaja in delovanja je bilo leta 2019 že
oblikovano besedilo predloga zakona o Svetu za invalide RS ki je pred časom tudi že začel prve korake v postopku zakonodajne obravnave. Žal, je na tej točki zastal, zato je ob tej priložnosti na mestu poziv, da se postopek čimprej nadaljuje in da se sprejme Zakon o Svetu za invalide, ki bo omogočil učinkovito delo Sveta kot neodvisnega in samostojnega organa za uresničevanje in varovanje pravic invalidov ter za spremljanje izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov.
Kljub številnim deklaratornim in obligatornim pravnim aktom tako na mednarodni kot na nacionalni ravni, ki določajo pravice invalidov, te še vedno niso samoumevne in se je zanje potrebno še vedno vztrajno zavzemati, tudi v 21. stoletju. Nadaljevali bomo svoje delo na področju uresničevanja in nadgradnje pravic invalidov, pozorni pa bomo tudi na to, da pri sprejemanju novih zakonskih predlogov ne bi prišlo do zmanjšanja že pridobljenih pravic.«
Slovesnost sta z glasbo popestrila in obogatila dijaka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Brina Vukovič in Domen Gvozdanović.

Nagovor - NSIOS Borut Sever - Nagovor - Svet za invalide RS Mateja Toman - Poslanica Sveta za invalide RS