30 let

30 let Zveze paraplegikov Slovenije -  16. april 1999

»Imamo drugačno življenje - vendar je lepo«
16. april 1969 je rojstni dan naše organizacije. Visoki jubilej smo s predstavniki vseh deželnih društev, sodelavci, prijatelji in gosti slovesno proslavili v prostorih Družbenega centra Bežigrad v Ljubljani 16. aprila 1999. Razvoj organizacije je predstavil predsednik Ivan Peršak, slovesen nagovor pa je imela državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Lidija Apohal-Vučkovič. Zveza je ob tej priložnosti s posebno pohvalnico in zlatimi znaki ustanoviteljev dala priznanje osmim zunanjim institucijam in posameznikom, zlati znak pa so prejeli tudi člani prvega upravnega odbora. Program sta povezovala dramska igralca Zvezdana Mlakar in Boris Cavazza, prireditev pa so obogatili Domžalski rogisti in Kamniški koledniki.
Predsednik naše organizacije Ivan Peršak je v svojem nagovoru predstavil pomen organiziranosti in razvoj organizacije ter omenil predvsem tiste pereče težave, s katerimi smo se paraplegiki v tem obdobju vsak dan ubadali. V tem tridesetletnem času našega druženja smo doživeli marsikaj, veliko lepih in nepozabnih trenutkov, hkrati pa tudi veliko grenkih spoznanj. Lahko pa rečemo, da je bil ta čas zapolnjen s prebujanjem paraplegikov, z organiziranostjo in neprestanimi dejavnostmi na vseh področjih, ki lahko kakorkoli zaznamujejo odpravljanje posledic invalidnosti paraplegije. Izkušnje, prepričanje, dejstva in zadovoljstvo večine naših članov dokazujejo, da je bilo delovanje organizacije uspešno in da je opravičilo njen obstoj. V tem času je bilo opravljenega veliko dela, ki je močno prispevalo k varstvu paraplegikov v Sloveniji, še zlasti pri njihovem prehodu iz anonimnosti.
V nadaljevanju je predsednik omenil najpogostejše vzroke za nastanek naše težke invalidnosti in hude nevidne posledice (inkontinenca, preležanine, infekcije), ki našo invalidnost spremljajo. Omenil je zaplete in vsiljevanje volje takratne politike v začetku organiziranja, nato se je kritično dotaknil politike zmanjševanja pravic na socialno varstvenem področju.
V tujini so invalidske organizacije deležne spoštovanja in pozornosti, ki jim pripada zaradi drugačnosti in tudi zaradi načel, ki so jih sprejeli Združeni narodi in Svet Evrope. Pri nas pa je politika invalidom mačeha, čeprav smo tudi slovenski invalidi v svojih organizacijah dobro organizirani in vemo, kaj hočemo in kaj moramo doseči.
Prejšnjo socialno državo smo čutili in razumeli, še zlasti zato, ker smo takrat mnogo laže razreševali svoje socialne potrebe. Ni bilo izobilja, bilo pa je vsega po malem in za vsakogar nekaj. Danes pa je vse tako daleč in odtujeno.!
Predsednik je številne udeležence proslave seznanil še z našim največjim ciljem in prednostnim projektom. To je gradnja Doma paraplegikov Piran, kjer bomo končno lahko ponovno izvajali program obnovitvene rehabilitacije na morju.
Tako ob 30-letnici uresničujemo našo veliko željo, saj smo že odkupili parcelo in sklenili pogodbe o izdelavi tehnične dokumentacije, soglasij, lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Letos jeseni bi radi zasadili lopato in pričeli graditi dom. V ta namen zbiramo denar za prvo etapo gradnje, ki bo tako velika, kolikor bomo zbrali denarja. Doslej so nas pri gradnji podprli ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravstvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije. Tudi sami zbiramo denar in se na vse načine trudimo čimveč prispevati.
Ob koncu izčrpnega nagovora je še dodal: »Kako hitro mineva čas! Preteklo je trideset let od ustanovitve organizacije. To je velika doba za novo skupino invalidov, ki prej ni obstajala, po drugi strani pa je malo, če se zazremo v 21. stoletje in celo v tretje tisočletje. Tisočletje, veličastna doba, se bo kmalu pričelo. Toda kakšna bo naša prihodnost, če je okrog nas še pred kratkim divjala vojna morija?
Po tridesetletnem delu in organiziranosti Zveze paraplegikov Slovenije in dvajsetletnici deželnih društev sem dolžan izreči zahvalo vsem, ki so v tem času z nami sodelovali, nam pomagali na tej poti in nas razumeli. Množica teh soljudi je številna in je ni mogoče našteti. V našo organizacijo je svoje delo vložilo veliko ljudi. Mnogi med njimi so že končali bivanje med nami, vendar novi rodovi članov nadaljujejo njihovo delo. Prav je, da vsaj ob takšnih slovesnostih zaznamo njihove sledi in se jih spomnimo. Ta spomin naj bogati naše slavje in veselje. Hvala vsem, ki ste našo organizacijo ustvarili, vodili in pripeljali skozi dvajset in tridesetletnico delovanja

Slavnostna govornica, državna sekretarka ministrstva za delo družino in socialne zadeve Lidija Apohal-Vučkovič, pa je ob našem jubileju med drugim dejala: »Misel, zapisana v prispevku enega od članov Zveze paraplegikov Slovenije, da so v življenju marsikdaj prelomnice pomembnejše od obletnic, nedvomno simbolno označuje dogajanje pred tridesetimi leti. Dogajanje, ki je jasno govorilo, da je dozorelo spoznanje, da o potrebah in interesih ljudi ni mogoče odločati mimo njih in namesto njih. Nastajanje organizacije paraplegikov, pa tudi drugih invalidskih organizacij, je izraz odločenosti odločati o sebi, o svojem življenju, pa tudi soustvarjati širšo družbeno ureditev, ki naj to življenje omogoča.
Zato je bila takšna odločitev nedvomno prelomna, za mnoge življenjske usode pa morda edina svetla točka in ponovna vez z življenjem. Iz nje so se rodila nova upanja in nove možnosti. Mnoge med njimi niso ostale le sanje in nedosegljiv oblak, ampak so sčasoma postajale resničnost. V dolgih letih delovanja Zveze je nastala vrsta posebnih socialnih programov, ki so pomembna dopolnilna mreža programom javnih služb, programov, ki pomenijo tako zelo pomembne oblike materialnih pomoči, pa tudi včasih še bolj pomembno nematerialno pomoč in spodbudo.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi dosledno izvajati načelo, da je nujno vse odločitve, ki zadevajo invalide, sprejeti ob njihovem izrecnem sodelovanju in v čim večjem soglasju.
Pri oblikovanju temeljev delovanja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, zapisanih v njenem ustanovitvenem aktu, in pri oblikovanju določb zakona o invalidskih organizacijah smo skupaj z invalidskimi organizacijami ustvarjali možnosti za njihov razvoj v prihodnosti in upam, da tudi možnosti za medsebojno zaupanje.
To je pomembno še zlasti v času prilagajanja skupnemu evropskemu gospodarskemu in kulturnemu prostoru in iskanju odgovorov na izzive, ki jih prinašajo nove ureditve.
Presežna so že pojmovanja, da je zagotavljanje vseh oblik pomoči le naloga države, vsekakor pa je njena naloga, da njihov razvoj spodbudi in omogoči. Po dolgem času je jasno dozorelo spoznanje in priznanje, da so nevladne organizacije nujen sestavni del nacionalne socialnovarstvene mreže. To pomeni približevanje potrebam ljudi in pomeni tudi obveznost za zagotovitev stabilnosti teh organizacij. Zveza paraplegikov Slovenije kot ena vodilnih invalidskih organizacij je nedvomno pripomogla k tem spoznanjem s tem, da je vseskozi uresničevala svoj najpomembnejši cilj - omogočiti čim večjo kakovost življenja.
V letih svojega delovanja je tudi jasno dokazala, da nihče ne pozna potreb invalidov bolje kot invalidi sami in da tudi nihče ne more v celoti nadomestiti aktivne vloge invalidov in njihove organizacije pri reševanju posledic invalidnosti.
Vsem članom zveze, njenemu predsedniku in celotnemu vodstvu v imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve čestitam ob praznovanju 30-letnice z iskreno željo, da bo vsem tistim, ki svoji organizaciji že leta posvečate pomemben del življenja, ta tudi vnaprej ostala cilj in smisel, ki je vreden predajanja, vsem drugim pa dala trdno oporo takrat, ko bo stiska najtežja, in z vami delila veselje ob vaših uspehih.
«
Ob jubileju so nam priznanje in čestitke izrekli tudi: soproga predsednika države, Štefka Kučan, direktor urada za invalide, mag. Luj Šprohar, nekdanja predsednica komisije za vprašanja invalidov v državnem zboru, Danica Simšič, in dr. Silvester Krelj iz Zdravilišča Laško ter Ivo Jakovljevič iz Društva distrofikov Slovenije.
Lep in slovesen dogodek so obogatili domžalski rogisti in naši stari znanci, priljubljeni Kamniški koledniki. Dramska igralca Zvezdana Mlakar in Boris Cavazza pa sta prebrala tudi nekaj odlomkov iz letopisa, ki so ga ob okroglem jubileju napisali naši člani in zunanji sodelavci. Slovesen pečat je jubilejni prireditvi dala tudi bogata razstava, saj je obiskovalcu omogočila celosten pogled na razvoj in dejavnost organizacije slovenskih paraplegikov.