ENAKOVREDNOST V ODNOSU JE POT DO POZITIVNIH SPREMEMB

Med 25. in 28. majem 2022 je v slovaškem mestu Šamorin v bližini Bratislave potekal letni kongres Evropske zveze paraplegikov (The European Spinal Cord Injury Federation – ESCIF). Tema kongresa je bila - »Najboljša praksa pri rehabilitaciji hrbtenjače«, v okviru kongresa pa je potekala tudi letna skupščina ESCIF-a. Organizatorji so kongres letos izvedli v sodelovanju z nacionalnim projektom »Vsi smo enakovredni« (Sme si rovni), katerega nosilec je Paralimpijski komite Slovaške. Predavanja, delavnice in sestanki so potekali v športno-sprostitvenem kompleksu X-Bionic Sphere, ki je dobro prilagojen bivanju in športnemu udejstvovanju gibalno oviranih. Kongresa so se udeležili predstavniki Hrvaške, Srbije, Nizozemske, Švice, Nemčije, Češke, Finske, Italije, Švedske, Anglije, Albanije, Grčije in številni udeleženci iz Slovaške. Interese slovenskih paraplegikov in tetraplegikov
sta zastopali Mirjam Kanalec in Tanja Kovačič iz Zveze paraplegikov Slovenije. Prvi dan kongresa se je začel v sproščenem vzdušju, kjer so udeleženci prisluhnili videu Stefana Opresnika Jorleva, predsednika ESCIF-a, ki je povedal, da se zaradi bolezni ni mogel udeležiti kongresa, je pa na kratko povzel glavne aktivnosti ESCIF-a, ki so potekale v zadnjem letu. Prisotne je nagovoril tudi Nuutti Hiltunen, podpredsednik ESCIF-a, ter Milan Kašiak, član upravnega odbora ESCIF-a in glavni organizator letošnjega kongresa.

Mednarodna konferenca »Vsi smo enakovredni« je gostila tako slovaške predavatelje kot tudi govorce iz Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije, Češke in Švice. Uvodne besede je imel Jan Riapoš, predsednik Paralimpijskega komiteja Slovaške, ki je poudaril, kako pomemben je šport za vključevanje invalidov v aktivno življenje. Goste je med prvimi nagovoril tudi Valeriy Sushkevych, predsednik ukrajinske Paralimpijske zveze, ki je predstavil vpliv vojne na ukrajinske invalide. O tri leta trajajočem evropskem projektu »Vsi smo enakovredni« so spregovorili Michal Hasara, Milan Kašiak in Lucia Vreštiakova. Ime nacionalnega projekta odlično zajame osrednjo idejo in cilj delovanja, saj glavno vlogo daje peer mentorjem oziroma motivatorjem. Ti so tudi sami posamezniki s hendikepom, ki so šli skozi obdobje spopadanja z invalidnostjo po poškodbi, prometni nesreči ali bolezni. Motivatorji se povežejo s klienti, s katerim so si enakovredni. Z vzajemnim pristopom znajo najbolje pomagati ljudem, ki se soočajo z različnimi stiskami in težavami, ki so posledica invalidnosti. Klienti se lahko borijo z depresijo ali bolečinami, se bojijo izgube službe, si ne znajo predstavljati prihodnosti ali pa ne vedo kako bodo njihovo spremenjeno zdravje sprejeli družina in prijatelji. V projekt je bilo do sedaj vključenih 24 motivatorjev in 24 mentorjev ter preko 800 uporabnikov klientov. Izvedli so številna usposabljanja motivatorjev, webinarje in druge aktivnosti. Izvajalci si želijo nadaljevanje projekta, saj na Slovaškem nimajo specializiranih rehabilitacijskih centrov za okvare hrbtenjače, zato je ta projekt izjemno pomemben za socialno rehabilitacijo oseb s poškodbo hrbtenjače. Doktor Bruno Rudinsky je povzel, da je vsota 30 milijonov evrov, ki je potrebna za izgradnjo štirih nacionalnih rehabilitacijskih centrov, že nekaj let zagotovljena, vendar do realizacije še kar ni prišlo. Vrsto registrov in analitičnih podatkov, nujnih za uspešno razumevanje situacije, je orisal Martin Smatana, in sklenil, da natančnih podatkov o številu okvar hrbtenjače na Slovaškem ni. So pa avtorji prispevka na podlagi različnih zbirk podatkov zaključili, da se to število giblje med 120 in 150 novih oseb na leto.

Primer dobre prakse in delujoč program zdravljenja spinalnih poškodb na Češkem je predstavil doktor Jan Pazour, ki je za uspešno rehabilitacijo oseb z okvaro hrbtenjače poudaril sodelovanja stroke z nevladnimi organizacijami. Most med rehabilitacijsko ustanovo in vrnitvijo v aktivno življenje po okvari hrbtenjače v Švici pa je predstavila socialna delavka, zaposlena v švicarski zvezi paraplegikov, Daniella Vozza. Dan se je zaključil s predstavitvijo osebnih zgodb motivatorjev in njihovih klientov, ki so sodelovali v projektu »Vsi smo enakovredni«.

Theo te Winkel, brat umrlega Dicka te Winkla, pobudnika ustanovitve ESCIFa in nekdanjega člana upravnega odbora ESCIF-a, se je sprehodil skozi zgodovino ESCIFa in izpostavil ključne točke, s katerimi se bo ESCIF soočal v bodoče. Lucy Robinson je predstavila program zaposlovanja oseb s poškodbo hrbtenjače v Veliki Britaniji. Kevin Schultes, zelo aktiven član nemške zveze paraplegikov, in Albert Marti iz Švice ter sekretar ESCIF-a, pa sta orisala humanitarni projekt »Ukrainian SCI relief«, s katerim pomagajo ukrajinskim beguncem s poškodbo hrbtenjače na poti iz Ukrajine in pri iskanju primerne namestitve v evropskih državah. Sledila je predstavitev paralimpijskega športa Boccia.

Zadnji dan štiridnevnega druženja se je začel z Erikom Berndssonom iz Švedske, ki se je pridružil preko video povezave in orisal potek projekta »dostopne električne polnilne postaje«, ki ga je ESCIF lani na pobudo švedske zveze paraplegikov začel izvajati. Sledila je delavnica, na kateri so prisotni v dveh skupinah izmenjevali izkušnje in pobude glede električnih polnilnih postaj, kar bodo izjemno pomembne informacije za nadaljevanje projekta. V nadaljevanju dneva je sledila predstavitev Bojana Hajdina, predsednika Hrvatske udruge paraplegičara i tetraplegičara, o ideji dostopne mobilne hišice z vsemi dodatnimi storitvami, ki jih turist na invalidskem vozičku potrebuje. S povabilom predstavnikov grške zveze paraplegikov, predsednika Georga Avgoustidis in Vasiliki Fragkala, na kongres ESCIF-a v Solunu naslednje leto, se je 17. kongres Evropske zveze paraplegikov tudi zaključil. V okviru kongresa je potekala tudi letna skupščina delegatov ESCIFa, ki jo je tudi letos vodil prvi predsednik ESCIF-a Daniel Joggi. Med drugim so potrdili poročilo za leto 2021, sprejeli višino članarine, ki ostaja 375,00 evrov, ter izvolili novo članico upravnega odbora Lucy Robinson iz Anglije, saj je Nuuttiju Hiltunenu iz Finske potekel mandat in ni želel nadaljevati z delom v vodstvu ESCIF-a.