Kraljica športa

Atleti so naši najuspešnejši športniki, atletiko pa so s paralimpijskimi medaljami zaznamovali: Jože Okoren s prvo medaljo za takratno Jugoslavijo v Heidelbergu (bronasto) in srebrno v Arnhemu, Pavla Sitar s prvo zlato medaljo v Heidelbergu, naš najboljši atlet Marjan Peternelj s štirimi medaljami (zlata in bronasta Stoke Mandeville, bronasta Arnhem, bronasta Seul) Draga Lapornik s tremi medaljami (Stoke Mandeville, Barcelona, Sydney), Tatjana Majcen s srebrno in bronasto medaljo v Atenah, Janez Roškar z dvema bronastima medaljama v Atlanti in Sydneyu ter Jože Flere z zadnjo atletsko paralimpijsko medaljo leta 2008 v Pekingu. Atleti lokalnih društev Zveze paraplegikov Slovenije so osvojili kar 15 paralimpijskih medalj – 2 zlati, 3 srebrne in 10 bronastih. Odlične rezultate so dosegli tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih. Omenimo pa naj še Janeza Hudeja, ki je nepogrešljiv pri organizaciji in vodenju atletskih tekmovanj in ima veliko zaslug pri razvoju atletike. Bil je evropski prvak, na štirih paralimpijskih igrah pa je dvakrat osvojil četrto mesto.

Atletika je ena najprimernejših športno-rekreativnih panog, saj športnikom paraplegikom, tetraplegikom in rekreativcem omogoča širok izbor posamičnih disciplin.
Z njimi se lahko ukvarjajo tako mlajši kot starejši, tako moški kot ženske in tako paraplegiki kot tetraplegiki.

ATLETSKE DISCIPLINE DELIMO:
Na mete: suvanje krogle, met diska, met kopja in met kija. Teža posameznih orodij je odvisna od klasifikacije tekmovalcev.
Na vožnje: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1.500 m, 5.000 m, 10.000 m, 21 km, 42 km, ultra maratoni.
Na mnogoboje: peteroboj, troboj in podobno.
Vsak tekmovalec, ki želi tekmovati na uradnih prvenstvih mora imeti klasifikacijo, ki jo glede na njegove funkcionalne sposobnosti določi zdravniška komisija oziroma klasifikator.

TEKMOVALCI SO RAZDELJENI:
V osem skupin za mete:
- tetraplegiki v tri - (F1,F2,F3);
- paraplegiki v pet - (F4,F5,F6,F7,F8).
V pet skupin za vožnje:
- tetraplegiki v dve (T1,T2);
- paraplegiki v tri (T3, T4,T5).

Organizatorji tekmovanj lahko skupine tekmovalcev združujejo in rezultate točkujejo. Za izvajanje metov tekmovalci uporabljajo posebne vozičke-stole, ki so glede na gibalno oviranost vsakemu tekmovalcu posebej prirejeni. Tako mu pri metanju atletskega orodja nudijo ustrezno oporo in omogočajo maksimalno izrabo svoje telesne sposobnosti. Voziček ali stol ima lahko 75 cm visok sedež in ne sme biti opremljen z raztegljivimi deli, ki bi tekmovalcu lahko pomagali do boljšega rezultata.
Za vožnje tekmovalci uporabljajo posebne specialne trikolesne vozičke, ki so prav tako narejeni po meri tekmovalcev. Le tako lahko v popolnosti izrabljajo moč rok in dosegajo najvišje hitrosti ter najboljše rezultate.

TEKMOVANJA V ATLETIKI POTEKAJO NA DRŽAVNI IN MEDNARODNI RAVNI.
Državna tekmovanja:
- društvena tekmovanja;
- meddruštvena tekmovanja;
- ekipno tekmovanje v atletiki;
- državno prvenstvo;
- memorial prof. Bojana Hrovatina v atletiki.

Mednarodna tekmovanja
- odprta prvenstva držav;
- sredozemske igre;
- svetovne igre;
- evropska prvenstva;
- svetova prvenstva;
- paraolimpijske igre.

Tudi tekmovanje v atletiki ima zelo dolgo tradicijo. Še pred ustanovitvijo organizacije je skupina atletov paraplegikov leta 1966 nastopila na športnih igrah na Dunaju in osvojila dve medalji. Po ustanovitvi organizacije so se športniki paraplegiki prav v atletiki, pod vodstvom profesorja Bojana Hrovatina, udeleževali tekmovanj na najvišji ravni in na njih dosegali izjemne rezultate. Prof. Bojan Hrovatin je v letu 1971 sredi ustvarjalnega dela umrl. Kot pionirju invalidskega športa in prijatelju mu paraplegiki vsako leto posvetimo vseslovensko atletsko tekmovanje.