Iz rekreativnega v tekmovalni in vrhunski šport

Vključevanje paraplegikov in tetraplegikov v programe športne dejavnosti pomeni tudi ukvarjanje s tekmovalnim in vrhunskim športom. V tekmovalni in vrhunski šport pa so vključene tudi težje gibalno ovirane skupine paraplegikov in tetraplegikov. 
Velja načelo, da paraplegiki in tetraplegiki tekmujejo z enakimi funkcionalnimi sposobnostmi. Preostale telesne sposobnosti je prav tako treba negovati in razvijati. Pri zvezi paraplegikov Slovenije in društvih paraplegikov posvečamo veliko pozornosti množičnemu udejstvovanju v športu. Želimo namreč, da športne programe koristi čim večje število članov in s tem skrbi za vzdrževanje psihofizične kondicije.

Pri paraplegikih in tetraplegikih se šport začne razvijati iz potrebe po ohranjanju zdravja. Ta potreba nato preraste v rekreativno ukvarjanje, šele kasneje se razvije tekmovalni šport. Iz množičnega tekmovalnega športa pa se rodijo vrhunski tekmovalci.
Zato ni naključje, da imamo v naših vrstah državne, evropske, mednarodne, svetovne in paraolimpijske nosilce kolajn. Vendar vrhunskim športnikom ni bilo nič podarjeno. Za te velike dosežke, ki so jih naši športniki ponesli v svet, je bil potreben trd in dolg trening, morali pa so se marsičemu tudi odreči.

Vrhunski športniki Zveze paraplegikov Slovenije so na najbolj odmevni športni manifestaciji – paraolimpijskih igrah prvič nastopili leta 1972 v Heidelbergu. In že na prvih igrah osvojili dve medalji. Jože Okoren je atlet, ki je v zgodovini športa paraplegikov in tetraplegikov v nekdanji Jugoslaviji osvojil prvo paraolimpijsko medaljo, atletinja Pavla Sitar pa atletinja, ki je na teh igrah priborila prvo zlato medaljo. Uspehi naših vrhunskih športnikov so se vrstili tudi na vseh naslednjih paraolimpijskih igrah, saj se z iger nikoli niso vrnili brez medalje. V Heidelbergu, Arnheimu, Stoke Mandevillu, Seulu, Barceloni, Atlanti, Sydneyu, Atenah, Pekingu, Londonu in Rio de Janeiru, so osvojili kar 24 medalj. Prav gotovo pa bi osvojili še kakšno več, če Jugoslavija zaradi nastopa Južnoafriške republike iger v Torontu leta 1976 ne bi bojkotirala. Naši atleti so bili namreč takrat v vrhunski formi.

V športu paraplegikov in tetraplegikov je zelo pomemben interdisciplinaren pristop. To pomeni sodelovanje medicinske stroke, profesorjev športne vzgoje, sociologov, psihologov, trenerjev, itd. Vsi navedeni morajo poznati posebnosti (imeti dodatna znanja) o športu invalidov in še posebej športnikov invalidov na vozičkih.

Status vrhunskega športnika je v Sloveniji mogoče pridobiti na podlagi doseženih rezultatov na največjih športnih tekmovanjih.