IWAS (f)
Kratek oris zgodovine IWAS – International wheelchair and amputee sports federation in nastanka paraolimpijskih iger
Mednarodna zveza športov vozičkarjev (invalidov na vozičkih) in amputirancev (pri nas delovno poimenovanih »telesnih invalidih«) ima korenine v dveh organizacijah, ki sta se po dolgem razvoju leta 2003 združili v enovito organizacijo.
Prva od obeh invalidskih mednarodnih športnih organizacij (izven CISS – Mednarodne športne organizacije ustanovljene že leta 1924) je Mednarodna zveza za Stoke Mandevillske igre. Ta naziv in kratice zanjo so se tekom razvoja spreminjale iz ISMGC v ISMWGF in nato v ISMWSF ter po združitvi v IWASf. Nastala je, kot je možno že po imenu ugotoviti, v Veliki Britaniji (Angliji) v kraju Stoke Mandeville, kjer je bil center za zdravljenje oz. rehabilitacijo invalidov s poškodbo hrbtenjače.
Leta 1948 je tamkajšnji zdravnik, sicer begunec iz Nemčije, dal pobudo in organiziral športno dejavnost zaradi izboljšanja stanja poškodovancev v centru. To je bil dr. Ludwig Guttmann, ki je kasneje za svojo idejo in nato neumorno delo kot predsednik te federacije dobil plemiški naziv Sir. Leta 1948 je 14 angleških invalidov tekmovalo v lokostrelstvu. Tekmovanje so poimenovali Stoke Mandevillske igre, ki so jih nato izvajali vsako leto in jih širili po številu udeležencev kot po obsegu športnih panog. Leta 1952 so bile to igre s 130 udeležencev in prvič z udeležbo tekmovalcev (predstavnikov vojaških veteranov) iz Nizozemske. To je bil tudi povod za ustanovitev komiteja teh iger (ISMGC). Vrsto let ga je nato vodil dr. Guttmann, leta 1954 in 1955 pa so sodelovali tudi že po trije invalidi iz Jugoslavije (iz beograjskega rehabilitacijskega centra).
ISMGF je bil leta 1956 priznan od Mednarodnega olimpijskega komiteja kot zastopnik športa invalidov na vozičkih. Leta 1960 so bile te igre izvedene v Rimu (Italija), z udeležbo 400 tekmovalcev iz 23 držav. Kasneje so bile igre razglašene oz. poimenovane kot prve Para(o)limpijske igre. V nadaljevanju so bile SM igre še naprej organizirane vsako leto in nato vsako četrto leto kot paraolimpijske igre. Do vključno 1972 leta, ko so zadnjič na igrah sodelovali samo paraplegiki in tetraplegiki. Na teh paraolimpijskih igrah je takratna jugoslovanska reprezentanca osvojila eno zlato eno srebrno in eno bronasto medaljo. Takrat so v demonstracijskih športih nastopili prvič slepi in slabovidni invalidi. Leta 1964 so v Tokiu sprejeli tudi uradno razlago o pomenu besedice »para…..«. Če se je v začetku govorilo samo o paraplegiji in paraplegikih, se od takrat to uradno tolmači kot »vzporedno,« torej vzporedne igre k olimpijskim igram. Rast svetovnih iger, paraolimpijskih iger se je nadaljevala in leta 1976 so uradno nastopali na Paraolimpijskih igrah (POI) že invalidi s poškodbo hrbtenjače, slepi in skupina invalidov poimenovanih po francosko »Les Autres« ali drugi. Če je do vključno 1972 leta bila glavna koordinatorica ISMWSF za izvedbo POI, se ji je nato pridružila še ISOD. Obe sta koordinacijo vodili do nastanka ICC (Mednarodni koordinacijski komite) oz IPC (Mednarodnega paraolimpijskega komiteja) leta 1989.
Svetovne igre - sedaj telesnih invalidov (vozičkarjev in amputirancev) se tradicionalno prirejajo povsod po svetu. Zadnje so bile leta 2011 v arabskem emiratu Sharjahu (U.A.E)
ISOD (International Sports Federation for the Disabled) je bila mlajša mednarodna športna zveza. Tudi ona je nastala iz vrst (najprej za potrebe) invalidnih vojnih veteranov. Sprva je bil leta 1961 na pobudo svetovne zveze vojnih veteranov ustanovljen Mednarodni koordinacijski komite za šport hendikepiranih, nato pa se je 1964 oblikoval ISOD. Že od samega začetka je prišlo do sklepov, da v njem ne bodo samo amputiranci, temveč vsi invalidi izven paraplegikov in tetraplegikov. Med ustanovitelji, in nato kot predsednik v obdobju 1968-1979, je bil tudi tu prisoten Sir dr. Ludwig Guttmann. ISOD je po vzoru ISMGF prirejal svetovne igre in druga tekmovanja za vse invalide. Sčasoma pa so se grupacije invalidov, ki so zastopale eno vrst invalidov začele izločati iz ISOD in ustanavljati svoje mednarodne krovne športne zveze. Tako sta npr. v letih 1980/81 nastali IBSA- Mednarodna športna zveza slepih in CP ISRA – Mednarodna športna zveza za osebe s cerebralno paralizo in podobno, ki so nato začele prirejati svoje svetovne in evropske igre.
ISMGF in ISOD sta koordinirale POI do leta1992, ko je to nalogo prevzel IPC. IPC sedaj združuje sledeče organizacije:
IWAS - vozičkarji in amputiranci;
IBSA - slepi in slabovidni;
CP ISRA - osebe s cerebralno paralizo;
INAS FID - osebe z motnjo v duševnem razvoju.
Izven IPC delujeta še Mednarodna specialna olimpijada (za osebe z motnjo v duševnem razvoju) in CISS (za gluhe osebe).
Vse paraolimpijske športe (to so športi v katerih se tekmuje na POI) delimo v tri skupine:
• skupina – športi, ki so še pod direktnim okriljem Mednarodnega paraolimpijskega komiteja. Ti športi imajo svoje komiteje pri IPC. To so alpsko smučanje, atletika, biatlon, tek na smučeh, hokej sede, powerlifting (dviganje uteži iz ležečega položaja), strelstvo, plavanje in ples na vozičkih;
• športi, ki imajo svoje komiteje pri mednarodnih invalidskih zvezah: pri IBSA - nogomet 5 na 5, golbal in judo: pri CPISRA – boča (boccia-oblika balinanja v dvorani na parketu), nogomet 7 na 7: pri IWAS – sabljanje na vozičkih;
• športi, ki so ustanovili svoje lastne mednarodne federacije. V tej skupini jih ločimo še na tiste ki so se nato povezali z mednarodnimi panožnimi zvezami (neinvalidov) in tiste, ki so še samostojni.
V prvi podskupini so npr. lokostrelstvo, kolesarjenje, konjeništvo, para-kajakaštvo, veslanje, namizni tenis, para-triatlon, curling, tenis na vozičkih.
V drugi podskupini so jadranje, odbojka sede, košarka na vozičkih, ragbi na vozičkih.
Trend razvoja športa invalidov je da se vsi športi poskušajo navezati na ne-invalidske panožne mednarodne športne zveze. Nekaterim je to že uspelo, nekateri se na to pripravljajo oz. je povezovanje v teku, nekateri že sodelujejo, vendar še niso člani, itd. V IPC se pričakuje, da se bodo vsi športni komiteji, ki so trenutno v njihovi domeni, sčasoma člansko povezali v druge federacije. Brez tega bodo verjetno ostali le invalidski športi, ki so večinoma v 2. skupini in so specifični za določeno skupino invalidnosti ter se objektivno nimajo možnosti povezati kot npr. golbal.