Franc Ekart se je rodil 27. decembra 1942, živi in dela v Spodnji Koreni pri Mariboru in je član Društva paraplegikov Podravja. Pri društvu spodbuja druge, da bi skozi likovno in rezbarsko ustvarjanje spoznali smisel življenja. Kot sobopleskarja ga (odkar pomni) vznemirja ustvarjalna misel. Pa naj bo to rezbarstvo,slikanje v olju ali akril, izdelovanje grafike s suho iglo, ali pa prenašanje podob z žganjem v les. V rezbarskih podvigih oživlja pozabljene vzorce domače tradicije, na svojih slikah pa spretno in eklektično spaja vplive starih mojstrov s sodobnejšimi vzori. Vsak naključni opazovalec, ki zaide v njegov dom, je presenečen nad njegovo ustvarjalnostjo.

Ustvarjalna energija ga žene v vedno nova iskanja, ki jih skupaj z drugimi išče pri Likovni sekciji Zveze paraplegikov Slovenije. Redno se udeležuje vseh likovnih delavnic in kolonij, ki jih Zveza pripravlja po različnih krajih Slovenije ter domovih v Semiču in Pacugu. Svoje rezbarije in likovna dela je razstavljal na številnih skupinskih razstavah v okviru Zveze paraplegikov Slovenije. Na likovnem področju se izpopolnjuje pod mentorskim vodstvom Rassa Causeviga, v tehniki grafike pa znanje nadgrajuje s pomočjo mentorja Jožeta Potokarja.

Ko človek opazuje njegova dela se ne more otresti misli na prastare podobe likovnih mojstrov, ki jih poskuša posnemati, da bi iz njihovih vizualnih sporočil našel tiste lepe, estetske podobe, ki mu bodo s svojo večplastnostjo in globino izrazile več. Čeprav je likovni jezik zgrajen iz črt, barv in ostalih prvin, ki jih analiziramo razumsko, je izražanje v likovnem jeziku pogosto oplemeniteno tudi s čustvenimi in/ali duhovnimi sestavinami. Tako kot se človek brez poznavanja jezika ne more sporazumevati s sočlovekom, tako brez poznavanja likovnega jezika ne more užiti duhovnega sporočila, ki ga vsebuje umetnina. Franc Ekart se je v zadnjih letih, odkar se druži z drugimi slikarji, izoblikoval tudi kot slikar, seveda pa ob svojem delu odpira svojo slikarsko dušo tudi mnogim novim izkušnjam.