Aleksander Aco Lebarič se je rodil 3. julija 1943, umrl pa v juliju 2012. V letu 1977 je padel z odra, si poškodoval hrbtenjačo in postal paraplegik. Bil je član Društva paraplegikov severne Štajerske. S slikanjem je začel že kot zelo majhen nadarjen otrok, še v očetovem naročju. Šolal se je na zagrebški in ljubljanski akademiji in dvanajst let delal kot restavrator pri Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije. Med slikarji paraplegiki in tetraplegiki je bil edini z akademsko izobrazbo.Ustanovil je več likovnih kolonij v Glažuti, Planini pri Rakeku in v Semiču, kjer se je v hiši, ki jo je Zvezi paraplegikov Slovenije poklonila družina Derganc, zvrstilo mnogo likovnih kolonij in znanih umetnikov. 

Pobudnik teh srečanj je bil prav Aco Lebarič. Preko umetniškega ustvarjanja je povezal slovenske likovnike in mnoge invalide, ki se ukvarjajo s slikarstvom in si želijo likovnega izpopolnjevanja. Kot dober organizator je poskušal družbo v njenem pojmovanju in odnosu do invalidne populacije ozaveščati tudi z dobrodelnimi akcijami.

Ustvarjal je v vseh vrstah likovnih tehnik, najraje pa je uporabljal mešano tehniko, pri kateri se je lahko poigraval in na platno oblikoval svojo fantazijo. Pri svojih delih je uporabljal mnogo različnih barv. »Barva je povsod okoli nas in tudi v nas samih,« je večkrat pripomnil. Zadnjih 25 let je razstavljal na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade.