Znana zdravniška družina Derganc nam je leta 1983 v Semiču podarila svojo domačijo. Stara enonadstropna hiša sredi Semiča je bila potrebna temeljite prenove. Ohranili smo le lepo starinsko stopnišče, v dnevnem prostoru »velban« strop in kletne prostore, drugo pa povsem obnovili. Zdaj imamo v Beli krajini z vrtom obdan dom, ki ga koristimo za počitnikovanje in izvajanje interesnih dejavnosti.

V zgornjih prostorih so ležišča in sanitarije, v spodnjih pa velik dnevni prostor, štiri sobe, kuhinja in sanitarije. Na dvorišču je vrtna uta z roštiljem, za njo pa velik sadni vrt.

V tem prelepem kotičku pod Semiško goro na likovnih delavnicah in kolonijah ustvarjajo naši slikarji, zberejo se ribiči, ki lovijo v bližnji Lahinji in Kolpi, potapljači organizirajo tečaje, svoj tabor in izmenjavo izkušenj z našimi mlajšimi člani imajo mednarodni prostovoljci, pokrajinska društva organizirajo srečanja kot so silvestrovanje, martinovanje, tam so na pripravah košarkarji, člani organizirajo osebna praznovanja, za nekaj dni se v domu zberejo članice Aktivov žena in izdelujejo različne spominke, za nekaj dni pa tudi tisti naši člani, ki živijo v domovih starejših občanov. Skratka dom, ki stoji sredi Semiča, je vse leto zaseden.

Veliko vrednoto pa domu daje pomlajen sadni vrt z manjšim vinogradom, ki se rahlo vzpenja proti obrobju Semiške gore. Na pobudo takratnega župana in našega mejaša Janka Bukovca ter predsednika Zveze  Daneta Kastelica, smo 15. aprila 2009 s pomočjo Občine Semič, Sadjarskega društva Bele krajine, Društva vinogradnikov Semič, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in Osnovne šole Semič, začeli urejati sadni vrt. Poimenovali smo ga – Učni vrt dr. Viktorja Derganca, ker se bodo o vsem kar sodi v sadni vrt in vinograd, poučevali sadjarji in vinogradniki ter učenci osnovne šole v Semiču.

Tistega aprilskega dne se je na vrtu zbralo skoraj 40 sadjarjev in vinogradnikov ter z županom na čelu posadili 23 sadik sadnega drevja in 120 trsov cepljenke.

Naslednjo pomlad so posadili še 27 sadik avtohtonega sadnega drevja (skorša, carjeviča, bobovca, krivopeclja, kosmača, kanadke, mošanclja, tepke, češnje itd.) ter deset sadik črnega in rdečega ribeza, malin, robide in kosmulje. Vrt je na novo ograjen, za malim vinogradom pa stoji tudi vinski hram.

Po vrtu in vinogradu je speljana pot s počivališči. Pravi užitek pa je utrgati sočno jabolko ali grozd kar sede iz vozička. In že v jeseni 2013 smo ta užitek s pridom izkoristili.

Ja, v domu Semič, ki nam nudi vse udobje, lahko preživimo poceni in romantično počitnikovanje. Še posebej, ker so Belokranjci širokosrčni, dobri in gostoljubni ljudje. Naš sosed Janko Bukovec je odličen vinogradnik, zato je v njegovi zidanici, ki je le nekaj deset metrov oddaljena od našega doma, vedno odlična belokranjska kapljica. In Janko nas velikokrat pogosti. Radi se spominjamo tudi njegove tete Mimi, ki nas je razvajala z orehi, hlebom kruha in vincem iz njene zidanice. Tudi zato se v Semič tako radi vračamo.