Letošnje leto GOGO pohodov smo začeli na obali ob meji z Italijo in nadaljevali zopet ob meji samo, da tokrat na vzhodu, kjer razgibana pokrajina Goričkega meji z Madžarsko. In sicer v občini Šalovci. Tukaj pa so 11. maja 2024 naša sedaj že razprta pljuča nadihala čistega zraka od: opojnega listnega gozda, pokošenih travnikov, travniških rož in zorane zemlje. Stotnija pohodnikov se je zbrala pri krasno obnovljeni Domanjševski domačiji, ki je v etnografska hiša ter ima še prostor za izvedbo dogodkov in celo možnostjo nočitve. Pot nas je vodila po asfaltni cesti vzdolž lepot Krajinskega parka Goričko – naselij značilnih hiš, kmetij, travnikov, njiv in skozi gozdove do Šalovcev. Kolona je bila zopet dolga, pestro raznolična, vsi veseli, sodelujoči, solidarni, spodbujajoč in polni zgodb. Glavna osredotočenost na inkluzijo je prinesla neverjetno vzdušje, saj so se pohodniki združili, da bi podprli drug drugega na poti. Tako so v premagovanju spustov in vzponov, kot že tolikokrat ta leta ponovno združila moč in gibalno oviran in slep pohodnik. Na poti smo pozdravljali, bili pozdravljeni, bili nagovorjeni, pohvaljeni – kot je rekla prostovoljka iz Turčije, da v Sloveniji smo topli in prijazni ljudje ter veliki ljubitelji gora. Tudi zato smo pobirali smeti ob poti.

Na kosilu in v kratkem kulturnem programu, ki ga je pripravila in vodila naša neutrudna Nataša Privošnik so se nam pridružili pohodniki drugih akcij, ki jim je bil to že drugi dan tridnevnega pohoda po pešpoteh Prekmurja in Goričkega. Tokratni poseben dodatek v programu – primerno Tednom vseživljenskega učenja - je bila predstavitev vaj za pripravo na pohod, za sprostitev na in po pohodu s strani kineziologa.
Verjetno se je komu zdelo, da se pot, kar nekam vleče, a je bila vrnitev na izhodišče za nekatere vseeno doživljaj. Kar nekaj pohodnikov pa se je nato prelevilo še v izletnike in odšlo npr. na energetske točke pri Bukovniškem jezeru, ogled tropskega vrta in orhidej, stare cimprače ali »bele golobice« v Bogojini. Lepote in pestrost Slovenije so nam v ponos, a prava vrednost predstavljajo ljudje, ki so duša te dežele.
Stojan Rozman