PRESEČI SVOJE MEJE

Mkkked 31. majem in 3. junijem 2023 je v grškem mestu Thesalloniki (Solun) potekal letni kongres Evropske zveze paraplegikov (The European Spinal Cord Injury Federation – ESCIF). Kongres je v sodelovanju z ESCIF organizirala grška Zveza paraplegikov (Panhellenic Association of Paraplegics Annex of Macedonia-Thrace). V okviru kongresa je potekala tudi letna skupščina ESCIF-a. Kongresa so se udeležili predstavniki iz več evropskih držav, iz katerih prihajajo članice ESCIF-a. Udeležili so se ga tudi predstavniki na Zveze paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič in Matej Verbajs (oba iz strokovne službe Zveze) ter Mirjam Kanalec (podpredsednica ESCIF) in Tomaž Demšar (spremljevalec).
Prvi dan konference je bil protokolarne narave in sicer so goste pozdravili številni predstavniki iz Grčije, kot tudi Mirjam Kanalec v vlogi predsednice upravnega odbora ESCIF.
Drugi dan konference je bil v celoti tematsko namenjen osebni asistenci in sicer strokovnim prispevkom o tem, kako je to področje urejeno v različnih državah. Ureditev s Sloveniji je predstavila Špela Šušteršič iz Zveze paraplegikov Slovenije. Iz samih predstavitev, kot tudi burne razprave, je bilo razvidno, da gre za zelo aktualno temo, ki pa je v evropskih državah zelo različno urejena. Ponekod gre za storitev, ki jo zagotavljajo občine (npr. Velika Britanija), ponekod je to obveznost države (npr. Švedska), v veliko državah pa osebno asistenco še vedno izvajajo v obliki posebnih programov ali v okviru večletnih programov aktivne politike zaposlovanja, ker drugih sredstev ni (npr. Ciper). Pogoji za pridobitev in izvajanje osebne asistence so po državah zelo različni – ponekod se upošteva premoženjski cenzus uporabnika, ponekod imajo omejitve ur, ponekod družinski člani ne morejo biti osebni asistenti in podobno. Ker prihaja do zlorab imajo ponekod ponovne ocene potreb tudi na dve leti (Nizozemska), kar je za uporabnike zelo stresno. Podobno kot v Sloveniji tudi nekatere druge države ugotavljajo, da se osebna asistenca dodeljuje tudi osebam, ki jo morda ne potrebujejo, a jo vseeno vzamejo, če jo država že ponuja, nato pa jo zmanjka za osebe, ki jo resnično potrebujejo. Slišali smo tudi stališča, da osebna asistenca zmanjšuje samostojnost uporabnikov.
 Večina prisotnih se je strinjala, da je ureditev v Sloveniji zelo dobra in do uporabnikov zelo prijazna. Udeleženci so bili tudi presenečeni nad enostavnimi pogoji za pridobitev osebne asistence v Sloveniji in možnostjo koriščenja  24 ur dnevno, ni pa jim bilo logično zakaj osebne asistence ni možno dobiti za manj kot 30 ur tedensko. 
Popoldan je organizator pripravil ogled mesta z avtobusom, posebej prilagojenim za osebe na invalidskem vozičku, in obisk lokalne restavracije z grškimi jedmi.
Tretji dan konference je bil tematsko namenjen dostopnemu turizmu, trendom in novostim na tem področju. Predstavljeni so bili različni mehanizmi dostopa v morje na plažah in sicer s pomočjo posebnih vozičkov, ki se na tirih spustijo v morje in ki jih lahko oseba samostojno upravlja (sistem Seatrac; glej primer tukaj: https://www.weforum.org/videos/greece-has-made-200-beaches-accessible-fo...
Izdelani so bili tudi modeli, ki v celoti delujejo na sončno energijo in ne potrebujejo elektrike. V poštev pridejo predvsem za plaže, kjer je obala dovolj strma, da je po nekaj metrih možno zaplavati, v primeru plitkih obal pa ostajajo dosedanje rešitve s posebnimi vodnimi vozički na kolesih. Za dostopnost plaž s takšnimi tirnimi sistemi so bili posebej uspešni na Cipru, kjer so izgradnjo financirale občine, najdemo pa jih tudi na preko 200 plažah v Grčiji in nekaj tudi v Italiji. Dostopnost slovenske prestolnice je predstavila  Mirjam Kanalec in prikazala prizadevanje Mestne občine Ljubljana za čim večjo dostopnost za prebivalce in obiskovalce z različnimi oviranostmi. Za obiskovalce Ljubljane na invalidskem vozičku je bila predstavljena tudi posebna aplikacija »Ljubljana by Wheelchair«. Predstavnica Češke je predstavila podobno mobilno aplikacijo »VozejkMap«, v kateri uporabniki med seboj delijo informacije in slike o dostopnosti hotelov, restavracij, stranišč, trgovin, parkirišč in drugih objektov. Aplikacija deluje po celotni Evropi in tudi v Sloveniji, a je trenutno žal na voljo samo v češčini in za Slovenijo še nima veliko vnosov (za več glej: www.vozejkmap.cz).
Popoldanski del konference je bil namenjen aktualni tematiki, ki sicer na prvi pogled ni tesno povezana s poškodbami hrbtenjače in sicer s klimatskimi spremembami. Prikazano je bilo, kako spremembe (segrevanje) ozračja na splošno vplivajo na naša življenja, na zdravje in seveda tudi na osebe z invalidnostmi. Grški Rdeči križ (civilna zaščita) je predstavila tudi svoje načrte reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, ter kako ravnati npr. ob požaru, poplavi, potresu in podobno. 
Zadnji, peti dan, konference je bil namenjen različnim temam in sicer raziskavam na področju poškodbe hrbtenjače in sicer kakšne so ustrezne metode (ankete, srečanja, analize, itd.) in kako zajeti podatke, da bodo ti čim bolj uporabni. Predstavljena je bila tudi aplikacija FitBi, ki s pomočjo pametne ure meri porabo naše energije in telesno aktivnost z namenom ohranjanja zdravja.  Aplikacija omogoča tudi analize telesnih aktivnosti in morebitne težave in bolečine, tako da lahko ugotovimo, katere aktivnosti povzročajo bolečine.
V vseh petih dneh se je zvrstilo preko 25 različnih strokovnih prispevkov. Nekaj predstavitev je objavljenih tudi na spletni strani ESCIF: http://www.escif.org/2023-thessaloniki/
V okviru konference je ESCIF organiziral tudi svojo letno skupščino, na kateri so sprejeli novi članici, sprejeli letno poročilo za 2022 in izvedli volitve organov. Od letos ima tako ESCIF dve novi članici in sicer Fundacijo za aktivno rehabilitacijo iz Poljske (Fundacja Aktywnej Rehabilitacji) in  Združenje paraplegikov in paraliziranih otrok iz Kosova (Shoqata e Invalidëve Paraplegjikë dhe Tetraplegjikë -HANDIKOS), iz članstva pa so črtali organizacijo paraplegikov iz portugalske in albanske zveze spinalnih poškodb (ALSCIA). Za novo predsednico ESCIFa je bila izvoljena Lucy Robinson iz Velike Britanije, člani upravnega odbora pa so Bojana Gladović iz Srbije, Tiina Siivonen iz Finske, Milan Kašiak iz Slovaške in slovenska predstavnica Mirjam Kanalec.