Tina Pavlovič - slikarka VDMFK

 

Tina (Martina) Pavlovič se je rodila 24. avgusta1974 v Kranju in je članica Društva paraplegikov Istre in Krasa. Sedaj živi in ustvarja v Kopru. Leta 1999 je imela nesrečo s padalom, si poškodovala hrbtenjačo v vratnem predelu in postala izredno težko gibalno ovirana tetrapleginja. Kljub težkim preizkušnjam se Tina ni vdala v usodo. Po treh letih okrevanja in rehabilitacije je dokončala študij in postala profesorica biologije in gospodinjstva.

Slikati je začela sredi leta 2007 in se v naslednjih letih navdušila nad to vejo umetnosti. Slikanje jo je popolnoma osvojilo in od takrat redno hodi na vse likovne delavnice, ki jih sekcija pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije pripravlja v različnih slovenskih krajih. Največ znanja pridobi na enotedenskih delavnicah v Semiču in Pacugu. Njena mentorja sta Rasso Causevig in Jože Potokar, slikanje pa ji je popolnoma spremenilo življenje. Hude življenjske izkušnje in težka invalidnost, na drugi strani pa želja po kreativnosti s slikarskim talentom in močno voljo, so v marcu leta 2009 tudi Tino pripeljali v krog izjemnih svetovnih umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami. Edino takšen način ji omogoča umetniško izražanje.

Likovni kritik Jaka Racman:
»O slikarstvu Tine Pavlovič je uvodoma treba zapisati, da je tudi spričo raziskovalnega duha in samega procesa spoznavanja z mitjejem, prelet celotnega dosedanjega opusa razumljivo podvržen oscilaciji in heterogenosti. A prav skozi postopno opuščanje tradicionalno naravnane, impresionistično nadihnjene poteze in motivike, lahko – plast za plastjo – postopno odkrivamo prave potenciale avtorice.
V trenutnem ustvarjanju avtorica (očitno v težnji jasne dikcije) poteze čopiča zakrije in postavlja težišče na motivni izbor ter kompozicijski izrez. Barvna paleta avtoričinih slik ubira široko pot in se razpenja od komplementarno kontrastnih barvnih kombinacij, do skoraj monokromnih. Nakazuje pa se tudi spoznavanje z zahtevnejšimi likovnimi principi, kot so denimo tonska razgibanost, barvna perspektiva in sestavljena kompozicija.
V pestrem slikarskem udejstvovanju je Tina Pavlovič izbrusila čopič in od mentorsko navdihnjene, dramatične širokopoteznosti dospela na avtorsko raven, kjer tehnična dovršenost že premaguje zagate in dovoljuje, da slikarka smelo snuje odseve notranjih vzgibov.
Stičišče likovnih prijemov in vsebinske sugestivnosti avtoričinih slik predstavljajo motivi. Motivni izbor slikarke zajema prikupno drobne primerke flore in favne, približane prav do značilnega, premišljenega kadriranja t. i. makro fotografije, kar mestoma daje slutiti morebitno fotografsko predlogo slik. Tudi ta je lahko popolnoma utemeljen izvir širokega razpona navdiha, ki ga nudijo že zgolj fotografski principi. Bodisi stremeči k dokumentarni objektivnosti, ali pa k pred-vizualiziranemu izrazu notranjega hotenja ter perfekcionizmu. Vendar pa slike Tine Pavlovič posegajo širše. Mnoge odražajo zagnano prezentiranje majhnih, večinoma prezrtih, ali pa prav po krivem osovraženih prebivalcev narave. In prav slednje se pri slikarki odkrito kaže kot temeljno vodilo in vodilni likovni motiv. Vabljivo igrive podobe živali in rastlin na prvi pogled morda učinkujejo celo nekoliko ilustrativno, a ravno spoj podrobnosti zgradbe na eni strani ter nadih razpoloženja na drugi, nam odstira pogled v področje avtoričinega zanimanja.« Svojo prvo samostojno razstavo je odprla v novembru 2012.
Tina je od leta 2009 štipendistka Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami.