Silvo Mehle - † - 2017 slikar VDMFK

 

ZGIBANKA

Silvo Mehle se je rodil 17. maja 1971 v Ljubljani, žal pa se je njegova nadvse ustavrjalna pot 16. januarja 2017 mnogo, mnogo prezgodaj končala. Po prometni nesreči v letu 1993 je postal izredno težko poškodovan gibalno oviran invalid tetraplegik. S slikarskim čopičem v ustih je ustvaril že dokaj veliko bero slik, postopoma pa vse uspešneje utrjuje svoje mesto v družbi slikarjev. Prvi koraki so bili sila nesamozavestni, vendar ob dodatni spodbudi našega najbolj ustvarjalnega slikarja tetraplegika Vojka Gašperuta - Gašperja, so postajale slikarske poteze vedno boljše.

V letu 2002 se je udeležil prve likovne delavnice v Semiču, kar mu je dalo novega elana za nadaljnje ustvarjanje. In tako je bilo to leto prelomno za njegovo nadaljnje delo. Na tej poti so mu s svojim znanjem pomagali: akademska slikarja prof. Milan Erič in Mladen Stropnik ter sedanja mentorja Rasso Causevig in  Jože Potočnik - Cvrčo. Njima gre zahvala, da se je v slikarstvo še bolj poglobil in da je postalo pomembni del njegovega življenja.

»Slikarski jezik Silva Mehleta se je raziskovalno nenehno spreminjal. Delno je to pogojvalae menjava motivike, nekaj pa tudi veselje razkrivanja možnosti, ki so se mu pri tem nudile. Človek se vedno uči in to je tudi temelj razvoja, toda začetki so vedno odločilni pri tem kako kdo prične svojo pot. Še posebno v likovni ustvarjalnosti. Tu je pogled na umetnost najpomembnejši. Tisti, ki se lotijo slikarstva, jim običajno talenta ne manjka. Bistveno pa je, da uspeš delati tisto kar ti najbolj leži in kamor vložiš lahko največ sebe. To velja za vsa področja umetnosti.

Pri Silvu Mehletu je tematska raznolikost simpatična v kolikor jo pogojuje radovednost ustvarjalnega soočanja in je kontakt med slikarjem in predmetom slikanja neposreden. Čim pa se slikar preveč ozira na druge in njihove pristope ter slikarske rešitve, ni več samo on. Njegove slike so podobne drugim in se povsem utopijo v anonimnosti. Res ni to nič slabega, saj je tudi povprečnost rezultat naporov in dela. Toda če so možnosti, zakaj ne bi vsakdo dal od sebe nekaj lastnega, samo osebno njegovega, ločljivega od drugih, po lastnih čustvih in doživetjih.

Ustvarjalno likovno razmišljanje Silva Mehleta s samosvojimi slikami dokazuje, da se je slikarsko še naprej lahko nadgrajeval in hkrati izgrajeval svoj osebni način umetniškega izpovedovanja. Njegova odlika je v sposobnosti, da snuje motive na svoj, njegovemu občutenju primeren način. Iz sodobnosti prejema in vnaša v svoje poglede na umetnost le tisto, kar ga vznemirja in seveda tudi bogati,« je o umetniškem ustvarjanju Silva Mehleta zapisal umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko Juteršek. Njegove napovedi se kmalu uresničevale

Absolvent umetnostne zgodovine Jaka Racman pa je likovno pot našega umetnika, ki je postajal vse prepoznavnejši, videl takole: »Ustvarjalna dela Silva Mehleta so zelo raznolika. Večinoma ustvarja olja na platno, težko pa bi se opredelili katera tematika mu je najljubša. Silvo je v obdobju likovnega snovanja napravil bogato in naglo vzpenjajočo se razvojno pot. Od začetnega iskanja, tako v načinu slikanja, kot tudi v motiviki, je preko reševanja različnih likovnih problemov postopno izoblikoval svoj likovni izraz in danes pred nami stoji kot suveren umetnik, ki nas s svojimi najnovejšimi deli vedno znova preseneti. Iskrenost pretanjenega osebnega doživljanja se namreč odkriva v sleherni podobi.

Raznolikost motivov, ki se jih loteva z vso občuteno predanostjo, mu omogoča dovolj velik prostor za izražanje vsega kar doživlja in kar se je nakopičilo v njem. Nemirni duh mladega ustvarjalca žene v raziskovanje, kjer je v prepletanju posameznih elementov različnih likovnih smeri, že mogoče ohlapneje opredeliti stilno usmerjenost. Njegov stil, ki v osnovi izhaja iz realizma (in je oplemeniten s prenekaterimi prvinami postimpresionistične umetnosti), se poigrava zdaj s preciznimi, drobnimi barvnimi lisami kratkih potez, drugič pa spet s širokimi potezami. Avtorja odlikujejo prav skrbni izbor in uporaba barv, ter občutek za materijo, voluminoznost in prostor.

Na vsako likovno delo je mogoče gledati z več vidikov in ob tem se nam mnogokrat odkriva večplastnost vsebinske izpovednosti. Slike Silva Mehleta postavljajo v prvi plan formalni vidik. Z vsebinskega vidika gledano pa sleherna v sebi nosi sporočilnost umetnikove osebne note. Ta se razkrije le tistemu, ki je pripravljen prisluhniti tihemu šepetu govorice poteze in barv. Ob tako hitrem napredovanju v likovnem razvoju, nas ne bi smelo presenetiti, če bi morda v prihodnosti Mehletova slikarska pot naredila korenit zasuk in bi se nam predstavil v popolnoma novi, drugačni, morda celo abstraktni podobi.
Silvo Mehle je leta 2003 postal štipendist, s 1. marcem 2011 pa pridruženi član Mednarodnega združenja (VDMFK) slikarjev, ki slikajo usti ali nogami.