ZGIBANKA

Radovan Gros se je rodil 27. novembra 1948 v Mariboru in je član Društva paraplegikov Podravja. Kipariti je začel že v rosnih letih in se tej umetnostni zvrsti tudi kasneje nikoli ni odpovedal. Sodeloval je na skupinskih razstavah mariborskih rezbarjev in skupinskih razstavah naših umetnikov. Rezbari v lesu, oblikuje pa tudi glino in kamen. Po poškodbi v letu 1979 ima nekoliko lažjo obliko spinalne poškodbe - paraparezo.

Akademski kipar in restavrator mag. Ljubo Zidar je umetniško ustvarjanje Radovana Grosa ocenil takole: »Ko nas življenje potegne v svoje tokove in borbo za preživetje, v nas zamre marsikateri skriti talent in občutek za ustvarjanje. Mnogokrat se niti ne zavedamo in si ne dopuščamo, da bi se sprostili in prisluhnili svojemu drugemu »jazu«, dokler nas okoliščine ne prisilijo v to. Radovan Gros je v sebi prebudil skrit talent in prefinjen občutek za umetniško upodabljanje v lesu.

V svojem rezbarstvu in obdelavi lesa je našel poseben svojstven stil, ki ga ne moremo primerjati z nobenim klasičnim načinom upodabljanja. Ravno ta posebnost in fantazija je bogastvo Radovanovega dela, ki se kaže v treh različnih tematikah: študije glav in portreta, figuralike in fantazijske skulpture. Le-te so njegova posebnost. Kljub različnosti tematike kažejo njegova dela enotno skupno noto. To je izreden občutek za oblikovanje materije lesa, občutek za napetosti in sproščenost forme ter površinsko obdelavo s katero poudarja slikovitost in lepoto lesa.

Najbolj bogat in zanimiv je Radovanov domišljijski svet, ki se kaže v nenavadnih vegetativnih formah samostojno ali pa v kombinaciji s fantazijskimi živalskimi liki. Posebnost je, da vsi izdelki nastanejo iz enega kosa lesa, brez dopolnjevanja ali pa s posebej izdelanimi detajli. Ravno zaradi takega načina obdelave materiala so njegove skulpture celovite in monumentalne pa čeprav so perforirane in izredno razgibane. Tak način obdelave in oblikovanja lesa poudarja barvno slikovitost, ki se ne kaže le v različnih odtenkih barve skrite v lesni masi, ampak slikovitost izraža tudi v ideji posamezne skulpture. Razmišljanje in želja, da bi dosegel popolnost izraza je Radovana pripeljalo do oblikovanja »čistih« in celovitih skulptur s čimer se odpira novo poglavje ustvarjanja. To je soočanja s sodobno skulpturo. Vsekakor ima Radovan Gros pred seboj širok spekter nadaljevanja svojega ustvarjanja in nalogo - izostriti ter obogatiti svoj opus, ki ga je šele začel«.

Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin pa Grosovo umetniško dejavnost ocenjuje takole: »Simbolizem in fantastika, ki sta v srednjem veku in večkrat pozneje igrala v kiparstvu pomembno vlogo, sta v Radovanu Grosu našla novega ustvarjalca. Njegova stoječa plastika »Simbol« združuje oba elementa – fantastičnega in simboličnega v skupnem izrazu. Iz zemlje in vode raste življenje, rastlinski in živalski svet in krona stvarstva – človek s svojimi dobrimi in žal, tudi slabimi lastnostmi. Le-te ne malokrat prevladajo in Radovan Gros jim simbolično nadeva obliko kače z dvema ženskima glavama. Morda je pri tem pomislil na človeško dvoličnost in zahrbtnost. V svet čiste fantastike sodi Grosova figuralna oblika pipe, ki je po oblikovni izdelanosti obraza vredna imena mojstrskega rezbarjenja.«