Miran Jernejšek - slikar in rezbar

 

ZGIBANKA

Miran Jernejšek se je rodil 31.7.1954 v Slovenski Bistrici in je član Društva paraplegikov Podravja. Pri padcu z objekta si je leta 1978 poškodoval hrbtenjačo in kot paraplegik ostal na invalidskem vozičku. Za njega velja, da se dejavno preizkuša na mnogih področjih. Je eden tistih, ki je šport povezal z rezbarjenjem in slikanjem. In tako včasih v roke vzam čopič, drugič pa dleto.

Njegova slikarska dela v oljni tehniki v glavnem nastajajo na likovnih kolonijah in delavnicah, ki jih Likovna sekcija v okviru Zveze paraplegikov Slovenije pripravlja v Domu paraplegikov v Semiču, Domu paraplegikov v Pacugu in različnih krajih po Sloveniji. Miran je umetnik,ki delavnice in kolonije redno obiskuje, saj želi osvojiti čim več likovnega znanja. Mentorja, ki skrbita za njegovo likovno izpopolnjevanje sta Rasso Causevig in Jože Potokar – Cvrčo, rezbarsko znanje pa pridobiva na delavnicah, ki jih pripravlja Druptvo paraplegikov Podravja .

Jernejškova likovna dela se opirajo na jasne, posplošene linije in ne na detajle. Na njegovih slikah prevladujejo krajinski motivi različnih krajev po Sloveniji. V oljih z impresionističnimi krajinskimi motivi, zazrtimi v pokrajino, pa prevladuje optimistična nota. Ta se med drugim kaže tudi v razmerju med svetlo in temno barvo. Če se pri slikarstvu njegova misel v barvah prenaša na platno, pa se pri rezbarstvu spreminja v objekt. In če se pri slikarstvu Jernejšek poigrava z barvnimi efekti, mu rezbarstvo ponuja igro trodimenzionalnih oblik. Jernejškove rezbarije, so neizpraznjena posoda različnih subtilnih oblik v katero lahko vlivamo nepregledno vrsto pomenov in so plod trdega in mukotrpnega dela. Vsak človek ima neomejene možnosti za učenje in ustvarjalnost. Rezbarjenje mu ponuja dodatne razsežnosti za razvijanje ravnovesja med razumom in domišljijo. Njegovo prvo delo »Svečnik« je plod njegovega prizadevanja pri odkrivanju tega novega sveta.

Risbe in grafike, pa nas prevzamejo z avtorjevo zavzetostjo za čim bolj popolno izvedbo, kjer ne moremo prezreti občutka za voluminozno, oblo plastičnost motivov, ki je gotovo tudi posledica njegovih rezbarskih udejstvovanj. Gre za dva popolnoma različna likovna pristopa. Na eni strani imamo sicer zelo raznolika slikarska dela, ki so slikovita, na drugi pa tehnično dovršeno in natančno izpeljano risbo. Da mu tehnika risbe leži, nam dokazuje z grafiko »Študija ovnove glave,« kjer mu je uspelo v podobo živali vdihniti človekove značajske poteze. Kot bi šlo za slavnostni portret, ki izžareva jekleno trdnost, samozavest in neuklonljivi ponos.

Časovno gledano, je moč zaznati napredek njegove likovne ustvarjalnosti in preizkušanje lastnih sposobnosti v različnih, tudi zahtevnejših kombinacijah slogovnih oblik. V delih je čutiti vpliv različnih mentorjev ter zgledovanje po nekaterih slovenskih avtorjih dvajsetega stoletja, zlasti poznih krajinah Lojzeta Perka. Ponekod pa je že jasneje razviden njegov lasten odziv na likovne pobude, kar daje slutiti, da globoko v njem mogoče odzvanja klic slikarskega poslanstva. Že na prvi pogled je Jernejškovo likovno ustvarjanje zaznamovano z diametralno dvojnostjo. Oljne slike nas nagovarjajo z navidez naključno naslikanimi motivi, s svojo preprosto neposrednostjo ter hipno in skoraj skicozno končno realizacijo, ki temelji na stilizaciji, brez pretiranih naknadnih dopolnjevanj. Absolvent umetnostne zgodovine Jaka Racman.