Jože Vodušek - † - 2013 slikar VDMFK

 

Jože Vodušek se je rodil 31. januarja 1967, umrl pa 23. aprila 2013. Bil je član Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja živel in ustvarjal pa je v Jareslavcu pri Brežicah. Izučil se je za mizarja, delal v tovarni pohištva, nato si pa v letu 1991 pri padcu z motorjem izredno hudo poškodoval hrbtenjačo. Voziček in računalnik je upravljal le z usti. Po medicinski rehabilitaciji se je najprej pričel ukvarjati z računalništvom, kar pa za njega ni bilo dovolj. 

Pridružil se je slikarjem Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije in pod mentorskim vodstvom Rassa Causeviga in Jožeta Potokarja pričel slikati z usti. Udeleževal se je vseh delavnic in kolonij, ki so jih pripravljali slikarji Zveze. Jože je bil v svojem kraju nekakšen ambasador. Po osnovnih šolah je demonstriral slikanje z usti, hkrati pa opozarjal na prometne nesreče in druge vzroke, ki so nas privedli na invalidski voziček.

V letu 2004 še neznan na slikarskem področju, je Jože Vodušek v letu 2005 že potrkal na vrata Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Kot kaže je v tem kratkem času kljub hudi gibalni oviranosti postal izredno talentiran slikar, saj so ga kmalu sprejeli v to elitno združenje. Jožetova upornost in vztrajnost sta se v tehniki akrila in olja na platno prepoznala v kreativnosti slikanja.

Pri slikanju je roka lahko pomemben posrednik prenašanja barve na platno, vendar ni edini, saj je Jože že dokaj uspešno obvladal slikanje z usti. S tem je dokazal da nikakršen hendikep ne more biti prepreka talentu in izrazni moči. Z vajo in stalnim delom je prišel tako daleč, da si upa z vehementnimi potezami opredmetiti tako krajino, arhitekturo, kot akt. V njegovih delih srečujemo scene pejsaža, vedut, mrtve prirode in rožnih šopkov.
Sleherno ustvarjalno delo katerokoli umetnostne zvrsti, od likovne, glasbene, gledališke in filmske,
 pa do proze in poezije, izgubi svoj smisel in pomen, če ostane ljudem nedostopno in prikrito. Jože je svoja likovna dela najprej predstavil na dveh skupinskih razstavah, nato so sledile samostojne razstave in seveda tudi veliko skupinskih.

Občutek za lepoto, ki jo je Jože nosil v sebi, je najraje prenašal v motive svojega domačega življenjskega okolja. Z drugimi besedami povedano mu je slikanje predstavljalo možnost vračanja v življenje in v svet kateremu je nekoč že pripadal. Zato se je tudi vključil v izobraževalni program slikarjev Zveze paraplegikov Slovenije, saj je vedel, da se mora še marsikaj naučiti. Žal, mu je smrt prekinila dokaj kratko, vendar ustvarjalno slikarsko pot.
Jože Vodušek je bil v Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami sprejet 1. marca 2006